Novorojen

Italijanska pisateljica in igralka je v domovini bolj znana kot pisateljica in v tej vlogi je tudi prejemnica nekaterih uglednih literarnih nagrad. Po njenih romanih snemajo filme, tako po njenem v slovenščino še neprevedenem delu Ne gani se, kot tudi po njenem zadnjem romanu iz 2008, o katerem trenutno govorimo.

V knjigi spremljamo Rimljanko Gemmo, ki se po petnajstih letih vrača v Sarajevo, mesto, ki ji je veliko dalo in skoraj toliko tudi odvzelo: podarilo ji je dosmrtno prijateljstvo, ljubezen njenega življenja, otroka in spoznanje o vsej tragiki življenja, ki ti ga lahko podeli le vojna, odvzelo pa moža in očeta njenega otroka. Pot, ki jo kot petdesetletnica sedaj opravlja v družbi najstniškega sina, je njena katarza in obračun s spomini, ki jo bremenijo in katerim ne more pobegniti. Vse se je začelo davnega leta 1984, ko je Sarajevo gostilo zimske olimpijske igre. V mestu, v katerem vre od razburjenja in dogajanja, se znajde tudi Gemma, spoprijatelji se z domačinom Gojkom, preko njega pa z Italijanom Diegom, s katerim se strastno zaljubita.

Gemma ni brez preteklosti, doma jo čaka zaročenec in poroko z njim tudi udejanji, a sarajevska zaljubljenca ne moreta preboleti drug drugega. Spustita se v razmerje, pred bralcem pa se razgrne okoli 600 strani anatomije njunega odnosa, v katerem se kljub iskreni ljubezni poraja vedno več problemov, predvsem zaradi Gemminih težav z zanositvijo. Stalnica njunega življenja je tudi Gojko, prijatelj do groba, preko njega pa se ju usodno dotakne zadnja balkanska vojna. V svojem pripovedovanju je avtorica tako prepričljiva, da na bralca čustveno zelo močno deluje in mu pušča občutek, da pripoveduje svojo lastno življenjsko zgodbo. In postopno odkriva tančico skrivnosti, ki zavija rojstvo sina sredi največjega vojnega nasilja: da, Diego je vsekakor njegov oče, toda vsiljuje se vprašanje, ali je Gemma tudi mati.