O mačku, ki je rešil knjige
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | japonska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Vida |
Ključne besede | Bralna kultura, Knjigarne, Knjige, Medosebni odnosi, Osamljenost, Samorealizacija, V mladinskem leposlovju, Žalovanje |
Knjigo z naslovom O mačku, ki je rešil knjige, je napisal japonski zdravnik Sosuke Natsuwaka. Knjigarna Natsuki je prašna in osamljena trgovinica z rabljenimi knjigami, ki ljubiteljem branja med stranmi velikih mojstrovin z vsega sveta ponuja tudi veliko miru. Je zatočišče, odmaknjeno od hrupa vsakdanjega življenja. Kar pa je tisto, kar v življenju velikokrat pogrešamo. Lastnik umre, knjigarno podeduje njegov vnuk Rintaro. Rintaro, zelo sramežljiv in zaprt mladostnik, tako kot vsi, išče smisel življenja oziroma nekaj, za kar bi bilo vredno živeti. Umrla sta njegova mama in dedek in kar naenkrat je ostal čisto sam. Ko ostaneš sam, pa je težko. Misliš, da nikomur ni mar zate, ostaneš brez modrosti, ki jo v sebi nudijo starejši ljudje. Res ostaneš sam? Res ni nikogar, ki bi ga skrbelo zate? Govoreči maček ga postavi pred posebne naloge v štirih labirintih. Preko reševanja nalog, povezanih s knjigami, Rintaro najde svoje bistvo, svoje poslanstvo. Dobi pa tudi pogum za uresničevanje svojih ciljev. Res je, kot je zapisano tudi v knjigi, da nam knjige lahko pokažejo, da ljudje ne živimo sami. Sobivanje z ljudmi, pa je lahko prijetno le, če nam je mar za ljudi za okoli nas. Očarljiva knjiga za vse tiste, ki se vsakodnevno sprašujemo zakaj je branje knjig za nas in za ljudi okoli nas pomembno. Užitek je preko knjig in zgodb najti pot do ljudi.
Objavljeno: 29.03.2022 10:21:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:02
“Ne rani drugega. Nikoli se ne spravljaj na ljudi, ki so šibkejši od tebe. Pomagaj tistim v stiski. Lahko bi rekli, da so ta pravila samoumevna. V resnici pa samoumevne stvari v današnjem svetu niso več samoumevne. Še huje pa je, da nekateri ljudje niti ne vprašajo več, zakaj. Ne razumejo, da ne bi smeli raniti drugih. To ni nekaj, kar bi bilo preprosto razložiti. Ni logično. A če bodo prebirali knjige, bodo razumeli. Na ta način bodo doumeli veliko preprosteje, kot če bi jim to skušali razložiti z logiko. Knjige jim bodo pokazale, da ljudje ne živimo sami.” (str. 182-183)