Objemi me

Ko se rodimo, nas mama vzame / v naročje kar se da nežno, / da se ne bi prestrašili, / in nas objame. / V tem objemu okusimo sladkosti mleka, / ki priteka iz njenega telesa. / Objem je potlej tista kamra, / TOPLA in opojna,/ kjer nam prvič postrežejo z jedjo. // Ali ne čuti nekaj podobnega tudi Zemlja, / ko se je dotakne nebo in jo objame, / na tisti daljni, izmikavi črti, ki ji pravimo/ obzorje? // Rodilo se je nebo / in z nebom Zemlja. / Rodile so se rastline / in z rastlinami živali. / Rodili so se ljudje / in z ljudmi govorica objema. // V tej govorici vsak objem čutiš / drugače. In kakor lahko ločiš / eno rastlino od druge, / eno žival od druge, / enega človeka od drugega, / tako lahko ločiš tudi / en objem od drugega.