Obljuba

Z več glasovi kaskadno zapisana družinska saga se dogaja v časovnem obdobju štiridesetih let in zajema prelomno obdobje prehoda apartheida v demokracijo vse do sedanjosti oz. do odstopa južnoafriškega predsednika Jacoba Zume. Političnemu dogajanju sicer sledimo zgolj v medlo nakazanih okvirih, kot prikaz napetih in z njim pogojenih okoliščin pa je za razumevanje zgodbe vendarle pomembno – predvsem v sporočilu, da je ne glede na politično spremenjena dejstva duh apartheida v deželi ostal prisoten in se delitve na ene (belce) in druge (temnopolte) v življenjih in čustvih niso preprosto izkoreninile. Ključna nosilka zgodbe, ki jo avtor izpiše skozi štiri družinske pogrebe, je Amor, najmlajša v družini, ki skrita v kotu sobe sliši obljubo očeta umirajoči materi, da bo izpolnil njeno zadnjo željo: temnopolti služkinji Salome, ki je pri družini že od svojih rosnih let in je bila tudi edina, ki je zanjo požrtvovalno skrbela v času njene bolezni, naj zagotovi lastništvo nad hišo, v kateri živi. Obljuba v času njegovega življenja ni izpolnjena, saj jo zataji, pa tudi če bi jo hotel izpolniti, bi bilo lastništvo nepremičnine temnopolte sužnje v času njegovega življenja še vedno nezakonito. Čeprav so se zakoni v nadaljnji prihodnosti spremenili, pa o tem ne želijo ničesar slišati niti drugi člani družine, ki skrhani, nepovezani in vsak na svoj način zapleteni (o čemer se pisatelj v vsakem poglavju detaljno razpiše) med seboj tudi sicer niso zmožni prav dobro komunicirati. Ni nujno, lahko pa je prelomljena obljuba tista, ki jih na neobičajne načine stane lastnih življenj, razen Amor, ki se družini in dediščini, ki naj bi ji pripadala, povsem odpove in poskrbi, da je pravici na koncu vendarle zadoščeno. Damon Galgut je za roman Obljuba, s katerim je prikazal predvsem vpliv časa na družino, državo, njeno politiko in na zgodovinsko-politično pogojene predstave o pravičnosti, prejel prestižno literarno nagrado booker in je poleg Nadine Gordimer in J. M. Coetzeeja tretji prejemnik te nagrade iz Južne Afrike.