Očetova puška
Žanr | avtobiografski roman, življenjepis / biografija |
Narodnost | Druge literature |
Kraj in leto izida | Tržič, 2005 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Alenka Moder Saje |
Ključne besede | Družina, Kurdi, Nasilje, Otroštvo, Preganjanje |
Raj in pekel kurdskega dečka
V romanu Očetova puška avtor piše o svojem življenju v Iraku konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je hkrati raj in pekel. Zgodba se prične v otroštvu, ko kurdski deček in Iračani slepo zaupajo v narod in optimistično gledajo v prihodnost. Upanje za boljše življenje se zaradi kriznih situacij vedno znova razblinja, za protagonista postane celo zelo nevarno. Izpoved, ki temelji na zgodovinskem ozadju, nam dopušča vpogled v svet boja in s krvjo zaznamovanega Iraka, v krut vsakdan prebivalstva. Nam tuja tematika, ki jo v Evropi poznamo predvsem iz medijev, nas presune in prisili v razmišljanje, kaj vse je prisiljen v vojni narediti človek in v kakšnem krutem svetu živijo otroci. Presunljiva resnična zgodba o odraščanju kurdskega dečka.
Objavljeno: 12.11.2018 10:45:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:49
“Bil sem odrasel, kakor je rekel oče. Iskal sem tarčo. Po zraku je letela jata ptičev, vendar so bili previsoko. Iskal sem kakšnega zajca, kakšno kačo, brez uspeha. Nazadnje sem nameril puško v nebo, proti Bogu, in izstrelil rafal. Bil sem kot nor, kot pijan. V tistem trenutku bi lahko ustrelil človeka, nisem se bal. Izstrelil sem še nekaj krogel in poslušal odmev strelov od hribov. Smrad po smodniku je bil zelo vznemirljiv. Moški. Ko sem izpraznil vseh šestintrideset krogel, sem povohal cev plimuta in zadovoljen odšel proti domu.” (str. 43).