Očetova senca

Vsi, ki se navdušujejo nad svetopisemskimi romani, bodo z veseljem prebrali knjigo poljskega pisatelja Očetova senca. Pisatelj nam z vidika mladega tesarja Jožefa pripoveduje o življenju svete družine. Mladi Jožef iz Davidovega rodu je v rodnem Betlehemu v nevarnosti, saj kralj Herod zaradi prerokbe o mesiji, ki se bo rodil iz Davidovega rodu, nenehno ogroža njegovo družino. Zato se Jožef odpravi v Nazaret, kjer ob vodnjaku sreča Mirjam, ponižno in blago dekle, ki pa zna biti zelo odločna in samosvoja. Zaročita se. Novica o njeni nosečnosti ga preseneti in razžalosti, vendar se vseeno odloči, da jo sprejme v svoj dom. Ga pa ves čas muči dvom, ali bo lahko oče sinu, ki ni njegov, kako se bo sprijaznil s tem, da bo vedno ostal le senca pravega očeta. Bo lahko le podrejen in potrpežljiv mož, bo znal sprejeti vlogo, ki mu je namenjena? V knjigi spremljamo odhod Jožefa in Mirjam v Betlehem, iskanje prenočišča, rojstvo Jezusa, dobrosrčnost pastirjev, darovanje v templju, obisk treh modrecev, Herodovo maščevanje, beg v Egipt. Čez leta hrepenenje po domačih krajih spet pripelje družino v Nazaret. Jezus je ubogljiv, bister in učljiv otrok, ki prekaša svoje vrstnike in kmalu tudi svoje učitelje, ki Jožefu svetujejo, naj da otroka v uk svetopisemskim učiteljem v Jeruzalemu. Z dogodkom v Jeruzalemu tudi avtor zaključi roman. Družina se ob prazniku odpravi Jeruzalem, a ob odhodu domov dečka ni nikjer. Našli so ga v templju, kjer je resno in bistro razpravljal s pismouki. Zaskrbljenima staršema pa odgovori, da je njegovo mesto v hiši Boga Očeta, vendar se vseeno pokoren vrne z njima domov.
Avtor je zgodbo napisal na podlagi svetopisemskega besedila, apokrifnih spisov in bogate krščanske tradicije. V slovenščini je pod naslovom Rednik prvič izšla leta 1980 pri Goriški Mohorjevi družbi v prevodu Franceta Vodnika.