Odvečni človek

Čas: zdaj. Čas poznega kapitalizma. Čas neusmiljenega izkoriščanja, goltanja planetarnih dobrin, uničevanja, klimatskih sprememb. Čas pomanjkanja vode in hrane na eni strani in bolnega preobilja na drugi. Kam je izginil humanizem zahodne Evrope ali, če se vprašamo drugače, je sploh bil tu zares, ali nas je samo oplazil? Večina prebivalsta gotovo razmišlja v okvirih humanističnih vrednot, a ta večina ne poseduje največ denarja in dobrin sveta. Le te so v rokah elit, ki globalno in neizprosno izkoriščajo človeka. A človek kmalu ne bo več potreben. Tehnika in tehnologija se vrtoglavo razvijata in tak navaden, povprečen človek postaja odveč. Odveč, ker potrebuje hrano, vodo, prebivališče, pa tudi delo, s katerim zasluži za plačevanje hrane, vode, prebivališča. Človekovo dostojanstvo kriči v nebo, nebo pa je gluho. Le mi sami lahko obrnemo smer razvoja civilizacije na Zemlji v blagostanje in resnično enakost za vsakega prebivalca planeta.
Ilija Trojanow, tudi avtor izjemnega romana Zbiralec svetov, v Odvečnem človeku močno strese in pretrese pasivnost povprečnega človeka. In zapiše, da moramo javne dobrine, ki so še na voljo, ki še obstajajo, pa naj gre za vodo ali internet, braniti z vsemi štirimi. Bomo zmogli?