Ogenj in kri

Ogenj in kri je roman, ki bo bralskemu občestvu nemara nekoliko olajšal brezkončno čakanje na šesti del Igre prestolov, s katerim kani George R. R. Martin zaključiti epsko sago, ki je pred platnice (in ekrane) prikovala tako rekoč ves svet. Kljub temu da je ob izidu dela obilica oboževalcev tarnala nad dejstvom, da bi Martin napravil modreje, če bi zavoljo oboževalcev serijo vendarle zaključil, preden bi se posvetil pisanju ostalih del, je Ogenj in kri knjiga, ki ji je vredno nameniti čas, ki ga zahteva od bralca. Slabih šeststo strani je bogato obloženih s podatki in spominja bolj na zgodovinsko kroniko kot roman in zelo natančno povzema dogajanje tristo let pred Igro prestolov. Zahodnje je bilo tedajci neenotno kraljestvo, v katerem so bile velike hiše v večnih bojih za nadvlado. Ogroženost pred sosednjimi kraljestvi je hipoma zamenjal strah pred grbom rdečega troglavega zmaja, ki bruha ogenj, emblema starodavnega targaryenskega rodu iz Valyrije. Kljub temu da Targaryeni niso bili najmogočnejša hiša tistega časa, je nadmoister Gyldayn, skozi roke katerega je Martin popisal njihova dejanja, porabil gore papirja. Gnale so jih sanje o nadvladi in volja po oblasti, ki se ji ni znal zoperstaviti nihče izmed mogočnežev Zahodnjega. Njihova vladavina je vladavina ognja in krvi.