Olive Kitteridge
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Hiša knjig, HKZ |
Prevod |
Branka Šnek Oset |
Ključne besede | Družinski odnosi, Ljubezen, odnosi med generacijami, Odpuščanje, Smrt |
"Vsakemu zahodu sonca sledi njegov vzhod."
Elizabeth Strout živi v New Yorku in je profesorica magistrskega programa lepih umetnosti na Univerzi Queens v S Karolini. Je avtorica številnih nagrajenih del, bila je tudi finalistka za PEN/Faulknerjevo nagrado ter za nagrado Orange v Angliji. Roman Olive Kitteridge ji je leta 2009 prinesel Pulitzerjevo nagrado, leta 2014 pa je po knjižni predlogi nastala še mini televizijska serija, ki je prejela Emmyjevo nagrado. Roman sestavlja trinajst zgodb, katerih glavna vez je upokojena učiteljica Olive Kitteridge, ki s svojo družino živi v obalnem mestecu Crosby. Včasih stroga, drugič potrpežljiva, v določenem trenutku dojemljiva, v naslednjem žalostno zatiska oči pred resnico. Vse to je Olive, ki se vedno bolj zgraža nad spremembami, ki se dogajajo v svetu, ne opazi pa sprememb pri ljudeh, ki jo obdajajo. V času, ko se meščani s svojimi težavami spopadajo vsak po svoje, Olive spoznava sebe in svoje življenje, ki ji včasih prinaša boleče, a iskreno spoznanje. Roman je kot razburkano morje čustev, ki nas z vsebino zgodbe o življenju običajne ženske dodobra nasmeje, z odobravanjem ji celo kimamo, začutimo pa tudi bolečino in globok vpogled v človeka; v notranje razkole, tragedije, veselje in potrpežljivost, ki jo od nas zahteva življenje. Bralec v branju doživlja strahove, ki spremljajo spremembe, doživlja pa tudi strahovito upanje, ki ga spremembe prinašajo.
Objavljeno: 02.12.2021 12:10:21
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:24
“Gledal jo je z modrimi očmi; v njih je videla ranljivost, vabilo, strah. Sedla je, mu dlan položila na prsi, čutila razbijanje srca. Srca, ki se bo nekega dne ustavilo, kot se ustavijo vsa srca. A zdaj je bila pomembna le tišina v s soncem obsijani sobi. Bila sta tu, in njeno telo – staro, veliko, povešeno telo – e začutilo poželenje po njegovem. Ob misli, da Henryja, preden je umrl, veliko let ni tako ljubila, je postala žalostna. Zaprla je oči”
(str.:300)