Omama zavesti IV.

Pesniški prvenec Trboveljčanke Eve Vene je poseben že zaradi mladosti avtorice. Eva, sicer dijakinja trboveljske gimnazije, je namreč na papir prelila in strnila občutke ter poglede, ki večini njenih vrstnikov niso blizu, bi jim pa morda bili, če bi o svetu razmišljali. Kajti Eva vsekakor razmišlja, ne le o svetu, tudi o svoji vlogi v njem. Kakšna ta vloga je, ji sicer še ni povsem jasno, a se zaveda, da na tem planetu nismo po naključju. Spremenimo oz. sploh naredimo lahko sicer bore malo, a že to, da se zavedamo, da smo in da ni vse lepo in prav, nam daje popotnico v jasnejši jutri. Iz Evinih pesmi tako ne vejeta optimizem in spokojnost. Se pa v njih zrcalita mistika Carlosa Castanede ter nerimana poetičnost Tomaža Šalamuna, Evi tako ljubih avtorjev. Zrcali se tudi zrelost avtorice in pogled na svet, brez rožnatih leč na očeh. Vsekakor vredno branja, saj vas bodo Evine pesmi popeljale na potovanje v lastno dušo in prevetrile vaše mišljenje, če že ne o svetu pa vsekakor o mladih.