Opolzkosti v zasebnosti
Žanr | družbeni roman, erotični roman, ljubezenski roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Janko Petrovec |
Ključne besede | Erotika, Ljubezen, Odnosi med spoloma |
Opolzkost je viharnost v zasebnosti vsakega izmed nas, ki pa jo svobodni znajo živeti.
Opolzkosti v zasebnosti nam razkrivajo intimni svet oz. čustveno in seksualno odraščanje Libera Marsella od časa njegovih najstniških let do odraslosti trenutka, ko postane oče. Gre za prvoosebno pripoved o odraščanju, ki se prvikrat sooči z bolečino ob spoznanju, da njegova družina ni idealna. Ekscentrična mati zaradi ljubimca zapusti dobrohotnega očeta, Libero pa ju potrebuje in obožuje oba. Oče, ki prehitro umre, preko knjižničarke Marie, ki z ženskim pogledom usmerja odraščanje Libera v moškega, svojemu sinu predaja ljubezen do branja in knjig, mama pa ga kot angel varuh na njegovi poti spremlja bolj s svojim zgledom v ljubeče uživaškem odnosu do življenja in od daleč. Libero se nam razkriva kot simbolni ujetnik potlačitev in spolnosti, ki se na vso moč trudi, da se ne bi prevrnil v samega sebe; strah ga je, da bi tam poleg očetovih in maminih duhov našel kdove kaj še vse, s čimer bi se težko soočil. Z lažno krotkostjo maskira nenasiten nagon po ženskah, vse do trenutka, ko spozna Anne. Ljubezen se zgodi. Tako kot se zgodi (ali pač ne), da se oseba moškega spola preobrazi v moškega, ki zna samozavestno in pomirjeno s seboj nositi svoje ime. Izredno pronicljivo pisanje.
Objavljeno: 21.11.2016 17:04:41
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:18
‘Čim prej govori s svojim prijateljem.’ Giorgio je ta stavek ponavljal tudi v prihodnjih dneh. Vabil me je na svoj dom in kuhal zame, gazpacho in govedina v solati, piščančji satay in pršut z melono, spal sem na kavču in se med njegovimi mački prebujal s svarilom, ki ga nisem hotel več slišati. Sprehajala sva se po mestu, od nedavna mi je dovolil, da ga potiskam z vozičkom, ponoči sva se vozila naokoli z njegovim unom, na katerem je pisalo Inter. Prosil sem ga za nasvete, ki jih nisem upošteval, predlagal rešitve, s katerimi se ni strinjal. Predstavljal mi je neznosen glas vesti, toda hkrati me je edini znal podpreti v neodločnosti, ki sem si jo izbral.