Opričnikov dan
Žanr | znanstvenofantastični roman |
Narodnost | ruska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Žepna Beletrina |
Prevod |
Andreja Kalc |
Ključne besede | Distopija, Kolektivizacija, Mučenje, Prihodnost, Rusija |
Rusija leta 2028 – bližnja distopična prihodnost, ki se zdi še kako resnična. V knjigi “Opričnikov dan” spremljamo “opričnika”, vladnega zaposlenega, skozi njegov tipični in bizarni delovni dan. V Rusiji, ki je predstavljena v knjigi, je ponovno vzpostavljena monarhija. Naslov knjige se nanaša na državno politiko Ivana IV. Groznega (ta državna politika se je izvajala med leti 1565 in 1572) , imenovano “Opričnina”, ki je vključevala tudi javne usmrtitve in druge načine mučenja. Dogajanje v knjigi odraža načine mučenja, ki so jih uporabljali v času ruskega carja Ivana Groznega, le da so načini mučenja v knjigi modernizirani, futuristični. Sorokin se v knjigi naslanja na dela ruskih klasikov, hkrati pa upošteva način pisanja distopičnih romanov. Spolnost in nasilje gresta v knjigi z roko v roki, ženske pa so v knjigi omenjene le kot objekti poželenja ali žrtve posilstev. V knjigi so skupinska posilstva predstavljena kot standardni postopek pri delu “opričnikov”. Skozi zgodbo je moč zaznati, da je poudarek na kolektivnem, in ne več na individualizmu. Ob koncu dneva, da bi postali eno in dosegli stopnjo kolektivnega, ki ga red želi, “opričniki” prirejajo orgije, po orgiji pa drug drugega pohabijo. Knjiga je prevedena v več kot trideset jezikov in je sodobna klasika.
Vladimir Sorokin je eden najbolj prepoznavnih in najboljših sodobnih ruskih pisateljev, v slovenščino je med drugim preveden tudi njegov roman z naslovom Led.
Objavljeno: 21.04.2021 15:40:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:55
“Trpeti, trpeti, trpeti.
Svedri pronicajo skozi meso kakor skozi maslo, uprejo se v kosti. Trpeti, trpeti, trpeti. Trpimo, škrtamo z zobmi, eden drugega gledamo v obraz: ´Žgi! Žgi! Žgi!`
Trpimo, trpimo, trpimo. Komarski svedri sežejo vse do kostnega mozga.” (str. 199)