Ordesa

Španski pisatelj Manuel Vilas (rojen 1962) je avtobiografski roman Ordesa pisal v času svoje življenske prelomnice po ločitvi in smrti matere, oče pa je umrl že desetletje pred tem. Razkriva svojo odvisnost od alkohola in strah pred stikom z drugimi, ki sta ga prepeljala do življenja v neizmerni osamljenosti, skozi katero ga spremljajo spomini na očeta in mamo. Kratka poglavja v knjigi polni z intimnimi pripovedmi, v katerih pa je prepoznati tudi življenje v Španiji 20. stoletja. Odkrito in izvirno razmišlja o revščini in o visoki ceni razdejanih življenj, ki jo je generacija dedkov in babic plačala španski državljanski vojni in se je nadaljevala z zamolčanimi zgodbami staršev, ki so izgubili svoje korenine. Spomine pisateljevega zgodnega otroštva sicer še polnijo podobe očeta in mame kot dveh mladih in lepih ljudi z željami in načrti španskega nižjega srednjega sloja. Z odraščanjem pa srečna obdobja družine začne temniti družinska disfunkcionalnost, nesposobnost komunikacije in izkazovanja naklonjenosti. Pisatelju ostajata njegova starša uganka in sprašuje se, koliko sta onadva sama sploh poznala svoji življenji. To odtujenost čuti tudi v odnosu s svojima sinovoma, a ne odneha v prizadevanju, da bi z njima ustvaril drugačne navade. Zanimivo je poimenovanje oseb z imeni velikih skladateljev. “Oče je bil miren človek kot glasba J. S. Bacha, mama je bila dramatična kot Wagnerjeva glasba.” Ves čas omenja mrtve, kot nenehen opomin na minljivost človeškega življenja. Ordesa pa je gorska dolina, čudovita s svojo reko, gorami in mirom, ki traja že tisočletja.