Osem detektivov

Sedem kratkih detektivskih zgodb povezuje krovna pripoved knjižne urednice Julije Hart, ki se odpravi na otok sredi niča, da bi se sestala z zagonetnim pisateljem, posodobila zgodbe in ponatisnila že desetletja pozabljeno knjigo z zanimivo teorijo kriminalnega žanra. Pisatelj Grant McAllister je namreč leta 1937 spisal raziskovalno nalogo z naslovom Permutacije detektivskega romana, v kateri je matematično eksaktno razložil, kaj vse je potrebno za uspešno morilsko zgodbo: osumljenci (dva ali več), žrtev (ena ali več), detektiv (eden ali več) in seveda morilec (eden ali več). Venn diagram vseh štirih elementov in njihovih različic je kar obsežen, vendar še vedno dovolj pregleden, da je Grant teorijo postavil v prakso – s knjigo morilskih zgodb. Vsaka zgodba ima zanimiv preobrat, vendar tudi nedoslednosti, za katere Julija pri glasnem branju v Grantovi družbi želi pojasnila, ki jih ne dobi. Njene male sive celice pa utripajo močneje kot Las Vegas ponoči … nastopi osmi detektiv.
Pavesijev prvenec je soliden poizkus detektivskega romana, ki mogoče ponuja preveč idej na prekratkem prostoru – na slabih 300 straneh romana. Kot zapoveduje moda: manj je več. Tako bi lahko tudi Pavesi nekaj elementov knjige pustil za nadaljevanje, jo mogoče poenostavil ali razširil v epsko dolg roman, kot to trenutno počne Rowlingova.