Otoček sredi jezera : Adriatik Oberkrainer ali Neverjetne prigode Ansambla bratov Hrib

Slovenski novinar in urednik je skozi roman izpostavil aktualno temo gostovanja tujih glasbenikov na slovenskih odrih, uporabo tujih jezikov v skladbah slovenskih izvajalcev ter morebitno zapostavljanje slovenske glasbe na domačih tleh. Satiričen pogled na sceno je Tomi Gračanin spretno ovil v zgodbo. In tako je na otok sredi Jadranskega morja postavil fanta, ki je med čiščenjem enega izmed domačih apartmajev našel pozabljeno kaseto z glasbo Ansambla bratov Avsenik. Le-ta je Anteja tako pritegnila, da jo je poslušal znova in znova. Njegovemu očetu se je zdelo, da njegov sin tako ni za nobeno rabo, zdaj pa še slovensko glasbo posluša. V lokalni gostilni v Mali Luki so ob koncih tedna igrali trije Antejevi prijatelji, imenovali so se Tramontana đez kvartet in s težavo jih je Ante prepričal, da so nekega večera skupaj z njim igrali slovensko glasbo. Doživeli so mlačen odziv, zato so se odločili pobegniti – s trajektom preko morja in s kombijem Antejevega očeta naravnost v Slovenijo, na Gorenjsko. Tam so spoznali menedžerja, ki se je tako oklical sam in jih je namestil v senik. A fantje so bili zadovoljni, samo da bi lahko vadili nastopali. Četudi z glasbili v slabem stanju in v rabljenih nošah. Z domačega otoka so pripeljali celo pevko, Danijelo, na katero je njihov menedžer hitro vrgel svoje oči. Ko so ugotovili, da Ansambel bratov Hrib ne bo stopil na oder in kar doživel uspeha v Sloveniji, saj so na bližnji veselici slovenski glasbeniki preigravali hrvaške skladbe, so se razočarani vrnili domov.  Življenje se je vrnilo v običajne tire. Ampak Antejeva želja po izvajanju slovenske narodnozabavne glasbe je ostala … Gre za zgodbo s presenetljivim zaključkom, ki opomni tudi na moč objav na spletu.