Otok nenavadnih otrok
Žanr | fantastični roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Prevod |
Jedrt Maležič |
Ključne besede | Fantastična bitja, Otroci, Svetovna vojna 1939-1945, Telesne sposobnosti |
Kako naprej, ko ugotoviš, da so bile vse zgodbe, s katerimi so te strašili v mladosti, resnične?
16-letnemu Jakobu, ki prihaja iz zaspanega ameriškega predmestja, se v življenju ne dogaja prav veliko. Je dedič velikega farmacevtskega imperija, prihodnost leži vnaprej začrtana pred njim. Edini, kar mu popestri dneve, je njegov nenavadni ded, Jud, ki je v mladih letih med drugo svetovno vojno pribežal iz Evrope in popotoval po vsem svetu. Njegove čudne zgodbe o pošastih, na katere je naletel v Evropi, in nenavadnem zavetišču za otroke na valižanskem otoku mu burijo domišljijo. Ko dedka neke noči grozovito umorijo, sam pa v gozdu zagleda pošast iz nočnih mor, se začne resničnost vse bolj mešati z dedovimi zgodbami … Vse, kar mu preostane, je, da se po navodilih dedkovih predsmrtnih besed napoti iskat resnico. Uspešen prvenec ameriškega avtorja, ki ga bogatijo srhljive črno-bele fotografije, ki jih je avtor dlje časa zbiral, je že dobil svojo filmsko priredbo v režiji Tima Burtona, izšla pa sta tudi že drugi in tretji del serije.
Objavljeno: 06.10.2016 14:12:08
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:45
“Še bolj fantazijske so bile njegove zgodbe o življenju v valižanskem domu za otroke. To je bil začaran kraj, je rekel, zasnovan z namenom, da bi obvaroval otroke pred pošastmi. Stal je na otoku, kjer je vsak dan sijalo sonce in kjer ni nihče zbolel ali umrl. Vsi so živeli skupaj v veliki hiši, ki jo je varoval stari modri ptič – tako je vsaj pripovedovala zgodba. Ko sem postajal starejši, so me začeli obhajati dvomi.
“Ampak kakšen ptič?” sem ga vprašal nekega popoldneva pri sedmih letih in ga dvomeče meril čez mizico za kartanje, kjer mi je pravkar prepuščal zmago v monopoliju.
“Velik sokol, ki je kadil fajfo,” je rekel.” (str. 9-10).