Otok, slutnje, poljub

Pesniško zbirko Otok, slutnje, poljub sestavlja šest ciklov, prvi trije prinašajo pesmi v prozi, zadnji trije pesmi. Pri tem seveda ne gre za poljubno izbiro zapisa, ampak za vzpostavljanje liričnosti na dva različna načina. Pri pesmih v prozi s kombinacijo kratkih in kratko kratkih stavkov, tudi enobesednih, ter združevanjem in razdruževanjem delov večstavčnih povedi, kar vzpostavlja posebne učinke na mejah. Pesmi enako govorijo z besedami kot s prostori med njimi, zamolki na prehodih. Ritem lebdenja se izmenjuje z ritmom, ki je pospešen: /… ritem odtekanja, morda konca. Ki je telo. … / Zelo učinkoviti so prvi verzi, ki nas takoj postavijo v dogajalno sredico.
Pesmi preveva občutje dialoškosti, pa naj gre za ljubezenske pesmi, pogovor s pesniškimi predhodniki ali samim seboj. Zadnji posebej prihaja do izraza v treh, štirih pesmih, ki do skrajnosti izostrijo bivanjsko lego.
Pesnik se odpove strukturiranju pesmi z naslovi, zdi se, da bi mu to pomenilo pregrobo določitev. Cilj mu je življenjske izkušnje, občutja, razpoloženja, nemir pesemsko preobraziti do stopnje, ki omogoči svetlobo, zato je na delu posebna previdnost. O na redkost dobrem vpogledu v lastno poetiko naj spregovorita citata iz cikla Beseda čistega lebdenja. Prvi: / … Pesem / osvobajam lastne bližine. … / In drugi: / To je zanesljivo eden od možnih začetkov: pesem, ki se prelomi v senco in potuje po / prostorih hrepenenja, da bi bolečino prekvasila v luč. … /