Pankrt iz Istanbula
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | turška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Prevod |
Jure Potokar |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | turška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Prevod |
Jure Potokar |
Istanbul je kulturno srce Turčije in mesto z bogato zgodovino. Je mešanica desetih milijonov življenj in deset milijonov zgodb. V tem romanu nam avtorica oriše zgodbo dveh družin in dveh različnih kultur, vzhoda in zahoda. V Istanbulu spoznamo netipično turško družino, kjer so na čelu ženske. Tri generacije Kazancijevih. Tam odrašča Asja, pankrt , ki obožuje Johnnyja Casha, francosko filozofijo in bere celo Slavoja Žižka. Na drugi strani oceana, v Ameriki pa živi armenska družina, ki je leta 1915 pobegnila pred turškim genocidom in si ustvarila novo življenje na zahodu. Najstnica Armanoush bi rada spoznala svoje korenine, zato na skrivaj odpotuje v Istambul. Tam spozna sestre Kazaci in se spoprijatelji s svojo vrstnico Asjo. Skozi prijateljstvo spoznavata, da sta njuni družini veliko globje povezani, kot se to izkaže na prvi pogled. Gre za bogato zgodovinsko delo, ki ga avtorica začini z svojevrstnim humorjem in ironijo. Istanbul nam oriše tako nazorno in iskrivo, kot da bi se sam sprehajal po mestu. Da si del mešanice desetih milijonov ljudi, ki ustvarjajo deset milijonov zgodb.
Objavljeno: 10.12.2014 20:00:02
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:31
“Zakaj te je tako strah preteklosti?” Asja jo je zavrnila. “Saj me ni!” Medtem ko je muhasti istanbulski veter njeno krilo in cigaretni dim zanašal v vse smeri, je kratko pomolčala. “Samo nič nočem imeti z njo, to je vse.” “To nima smisla,” je vztrajala Armanoush. “Morda ga res nima. Ampak čisto iskreno, taka, kot sem jaz, nikoli ne more biti usmerjena v preteklost…Veš, zakaj?” je po dolgem premolku vprašala Asja. “Pa ne zato, ker bi se mi moja preteklost zdela bridka ali ker mi je vseeno. Ampak zato, ker o njej ne vem ničesar. Mislim, da je bolje poznati pretekle dogodke, kot da sploh nič ne veš.”