Parker
Žanr | moderni sinkretični roman, psihološki roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2019 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Babilon |
Prevod |
Mojca Kranjc |
Ključne besede | Govorna vzgoja, Javno nastopanje, Komuniciranje, Ljubezenski četverokotnik, Politiki, Predavatelji, Retorika, Svobodni poklici, Varanje |
"Značaj je to, kar si, kadar nobeden ne gleda"
Mathew Parker, sin dveh grobijanov, Nemke in Angleža, kot odrasel človek živi dokaj svobodno življenje. Izšolani predavatelj retorike in komuniciranja začne poklicno pot na kolidžih v ZDA. Napiše učbenik govorništva, katerega izseki so uvod v posamezna poglavja romana. Hkrati se kot svetovalec za javno nastopanje pridruži štabu predsednika Obame. Ker ni imun za ženske čare, kaj hitro vrže oko po eni izmed študentk. Izvoljenka pa spregleda njegov skok čez plot in razmerja je konec, še preden se je dobro začelo. Parker sprejme ponudbo za seminar v severnonemškem Kielu, ki postane osrednji kraj dogajanja. Tudi tu ga premami ena izmed udeleženk seminarja. Ne da bi poznal njeno preteklost, ji začne dvoriti. Med enotedenskim bivanjem v Kielu napiše še govor lokalnemu povzpetniku v politiki, s katerim nato navežeta znanstvo. Parker je po eni strani zelo samoljuben, zato ga jezi, da se mu vse prehitro nabira trebušček. Po drugi strani pa ga nič kaj ne skrbijo prazne kreditne kartice, saj si nenehno obeta bogate zaslužke. Družba, med katero se giblje, pripada sloju povzpetnikov, pravnikov in politikov, ki bi si radi ustvarili kariero in s tem lagodno življenje. Tako bralec mimogrede pridobi uvid še v nemško notranjo in strankarsko politiko. Druga polovica romana nato v maniri napete srhljivke razkrije mnoge nečedne značajske plati glavnih oseb. Zgodijo se stvari, ki Parkerja vsaj za nekaj časa streznijo. Dokler ga spet ne izda njegova vetrnjaška narava. Prepričljivo branje, še posebej za tiste, ki znajo opazovati in se vživljati v človeške značaje. Parker je tretji roman sodobnega nemškega pisatelja Matthiasa Göritza, ki je preveden v slovenščino. Avtor je bil pred leti tudi gost festivala Fabula.
Objavljeno: 06.11.2020 12:08:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:01
Povestica, ki si jo napleteš o samem sebi. Kaj je bilo res, kaj je bilo resnično? Morda vse le zaščita pred velikimi čustvi. Potovati, naprej in naprej, kot da boš tako ubežal samemu sebi. Ali pa je res, kot je rekla Lin, navaden pizdun. Parker se je vzpel iz kadi, se zavil v puhast hotelski kopalni plašč in se ulegel na posteljo. Spomin je past za molje. Vaba in lim na vseh treh straneh. Bolj ko te privlači, globlje ko prodiraš v piramido, močneje se lepiš nanjo. Kako dobro bi bilo pozabiti, vsak dan občutiti na novo, vzeti s sabo samo tisto, kar hočeš vzeti. Nekakšno tipko z ukazom “izbriši”, ja, to bi potreboval, drugače kar naprej misliš na življenja, ki jih nisi živel, na ljubezni, ki se niso izpolnile. Na svojo srečo, na zatajitev. Ko je vstal, da bi se morda še enkrat odpravil v bar, mu je niz zvokov pametnega telefona povedal, da je dobil nova sporočila.
Str. 122