Patriarhata davno minula slava

Zgodba o rodbini Berezinko se začne v Ukrajini, v mali vasici, poimenovani Ozero. Tam Jefim in njegova žena Marja začneta rod, ki se v viharnih časih 20. stoletja razseli daleč naokrog, v tuje pokrajine, v druge države. Potomci Jefima iztrgajo svoje korenine in sledijo svojim sanjam. Te se uresničijo, ali pa tudi ne, odvisno od trenutka v času, v katerem se ti znajdejo. Zagotovo pa vse spremljajo dogodki 20. stoletja, katerih posledice odsevajo skozi in v njihova življenja. Prvi, ki se izseli, je sin Teodor. Ne samo, da sanja o boljšem življenju, želi si stran od tradicije in zaostalega sveta. In tako gredo selitve iz roda v rod, dokler četrta generacija ne pristane prav pri Jefimu. Jefim je edini, ki nikoli ni zapustil države. Ima krepko preko sto let, preživel je vse grozote 20. stoletja, vojne, spopade, izseljevanja, preseljevanja, menjave političnih in družbenih sistemov, uničila ga ni niti radiacija iz nesrečne černobilske jedrske elektrarne. Prav na ta dan obeležuje Jefim svojih 111 let in se sprašuje, ali jih je dočakal zato, da doživi konec sveta. In vendar še ni vsega konec. Njegova potomca, Roland in Vladimír, ki ga poiščeta, se neverjetnim zgodbam, ki jih Jefim slika tudi na platna, ne moreta načuditi. Prišla sta nazaj h koreninam, prišla sta na začetek svojega obstoja.
Zgodovina 20. stoletja je lahko za pisatelja izjemen izziv. Brycz se ni osredotočil na samo en ali dva dogodka, temveč je posegel po celem stoletju in nam predočil zgodovino, ki se je od Ukrajine in severne Češke selila skupaj z liki po Evropi in svetu. Tako smo z zgodbo o rodbini Berezinko dobili vpogled v viharne spremembe na političnem in družbenem področju. Kar mu je še posebej šteti v čast je oblikovanje likov, njihovo doživljanje časa, v katerem živijo. Skozi njih avtor pove vse o tem, kar se je v 20. stoletju zgodilo. To, in literarno vrednost dela, so prepoznali tudi na Češkem in avtorju podelili državno literarno nagrado.