Pazite se psa
Žanr | dnevnik, humoristični roman, kriminalni roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Radovljica, 2007 |
Založba | Didakta |
Prevod |
Igor Karlin |
Ključne besede | Konflikti, Stanovalci |
Odkriti na videz idealno stanovanje … Sreča ali udarec usode?
Starinska meščanska stavba v mirni ulici Doulce-Belette s svojim izgledom ne da slutiti, da se v njej godi kaj posebnega. Ko pa spoznamo njene prebivalce, pa so ti vse prej kot običajni. To so negotovi umetniki, posebneži s čudaškimi navadami, vsem je skupen samski stan ter asocialnost, živijo monotono, hkrati pa imajo v življenju nekaj, čemur se strastno predajajo. Glavnino romana predstavljajo dnevniški zapisi Maxa Corneloupa, pisca radijskih feljtonov, in slikarja Eugèna Flucha, v katerih bijeta svojevrsten konflikt na daljavo, ki se razvije v neke vrste tiho vojno, paranojo, drug drugemu namreč očitata voajerstvo. Med njunimi zapisi se oglaša še skrivnostni pripovedovalec, ki o stanovalcih ve marsikaj, pozna njihove drobne tajne, fobije in obsesije. Ustvarja se napeta atmosfera, nenavadni in zagonetni dogodki budijo nezaupanje in paniko ter vodijo do krvavega zločina, ki na prizorišče pripelje še fantomskega inšpektorja, komisarja Taneuseja. J. M. Erre je svoj prvenec zastavil kot črno komedijo s pridihom kriminalke, z izvirnim in igrivim jezikovnim slogom navduši, nasmeji s situacijsko komiko ter zajedljivim humorjem, polnim cinizma in ironije, ter šokira s presenetljivim zaključkom.
Objavljeno: 22.07.2020 14:18:45
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:10
Na čem temelji verjetnost neke pripovedi? Pogosto beremo romane zaradi napačnih razlogov. Mislimo, da bomo v njih našli najbolj fantastične avanture, najmočnejša čustva, najbolj presenetljive osebe. Romanopisec pa je nekdo, ki se ves čas iz previdnosti sprašuje: »Ali je moja zgodba verjetna?« In če dopusti, da postane to vprašanje prevladujoče, bo začel omejevati svoje ambicije, cenzurirati svoje ideje in kastrirati svojo domišljijo. Vsi smo bili kdaj priče neverjetnim dogodkom. Vsi lahko potrdimo, da na svetu obstajajo izredni ljudje. Vendar nihče ne bo sledil romanopiscu, ki si bo upal bralcem ponuditi ekstravagantnosti. Očitali mu bodo nedovršenost v pisanju in govorili o lahkotnosti in neverjetnosti. Kljub temu je resničnost pogosto bolj neverjetna od fikcije. Vsakdo to prej ali slej opazi. (str. 105)