Perzepolis. Zgodba o otroštvu
Žanr | avtobiografski roman, strip |
Narodnost | iranska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta |
Prevod |
Uroš Zorman |
Ključne besede | Identiteta, Islam, Odraščanje, Uporništvo |
Vzljubimo malo upornico in revolucionarko, ki ima za svojo najljubšo knjigo Dialektični materializem in se pred spanjem pogovarja s svojim nevidnim prijateljem Bogom.
Perzepolis je poučna, zabavna in srce parajoča zgodba o odraščanju avtorice Marjane Satrapi v Iranu. Skozi njene oči spoznavamo krizo odraščanja, identitete, iranske revolucije, ideologije, kršenje človekovih pravic.
S presunljivostjo, kot jo premore le črno – bel strip, nam Marjane pripoveduje o svojem življenju v Teheranu med njenim devetim ter štirinajstim letom. Spremljamo živahno deklico, polno domišljije, kako odrašča s staršema intelektualcema ter ljubečo babico. Skozi njene oči doživimo padec šahovega režima, ustanovitev nove islamske republike ter uničujoče posledice vojne z Irakom. Marji (Marjane) postaja vse bolj kritična ter uporniška, kar pa je lahko zelo nevarno. Tako se starši odločijo, da jo štirinajstletno pošljejo živet k družinski prijateljici na Dunaj.
Perzepolis prikaže slikovit kontrast med javnim ter zasebnim v vsakdanjem življenju v Iranu. Je zgodba o odraščanju. Je opomnik, kakšno ceno plača človek zaradi vojne in političnega zatiranja. Hkrati pa pokaže, kako lahko tako z nasmehom kot solzami nadaljujemo življenje absurdnosti dogodkov navkljub.
Leta 2001 je strip prejel nagrado Alph-Art Coup de Coeur za najboljši prvenec ter Zlati lev, ki ga podeljuje Comic Strip Centre of Brussels.
Film, posnet po avtoričini avtobiografski predlogi, ima naslov Persepolis, scenarij napisal in režiral ga je Vincent Paronnaud.
Objavljeno: 15.07.2016 10:35:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:47
“Veš, otrok moj, dinastije so si od nekdaj sledile ena drugi, a kralji so vselej držali obljube. Šah pa ni spoštoval nobene; spomnim se, da je ob kronanju rekel: Sem svetloba arijcev, iz te dežele bom naredil najsodobnejšo deželo vseh časov. Naše ljudstvo bo znova odkrilo svojo veličino. … Vse državno premoženje je šlo za čaščenje neumnih praznikov, povezanih z 2500 let starimi dinastijami, in drugih nesmiselnosti … Vse, da bi očaral državne voditelje; kajti ljudstvo se je na to požvižgalo.” (str. 27-28)
Kritike
(0)- najboljši literarni prvenec (2001)