Pes, ki je potoval k zvezdi
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | švedska literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2004 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Irena Madric |
Ključne besede | Družina, Očetje in sinovi, Odraščanje, Strah, Zaupanje |
O odraščanju
Joel z očetom živi v manjšem mestu daleč na severu Švedske. Tam je očka Samuel dobil zaposlitev. Očka je gozdar, sekač drevja. Nekoč pa je bil Samuel mornar. Joel tiste zgodovine sicer ne pozna, le po očetovih zgodbah si lahko zamišlja, kako je, če pluješ po morjih. Ladje in morja so se naselila tudi v njegovi domišljiji, ki je povsem nekaj drugega kakor zasnežena in gozdna pokrajina, ki ju obdaja. Joel bi rad izvedel tudi kaj o mami. Tako izve, da ju je nekoč, ko je bil Joel še majhen fantek, zapustila. Joel ima, poleg šole, tudi skrivnost. Ta je nočno pohajkovanje oziroma potepanje po mestu. Ti nočni pohodi imajo en sam cilj: najti psa, ki potuje k zvezdi, psa, ki ga je neke nespečne noči Joel uzrl skozi okno. Svet enajstletnega Joela je sestavljen iz domišljije, s katero premaguje strah, da bi ga zapustil tudi oče, in realnega sveta odraščanja med vrstniki. Joel je pameten fant, zna razmišljati in se odločati prav. Ve, kdaj so stvari okrog njega postavljene prav in kdaj narobe. Življenje je lažje tudi po tem, ko se z očkom Samuelom končno zbližata.
Henning Mankell, najbolj znan po odličnih kriminalnih romanih, je napisal slavospev odraščanju, medosebnim odnosom, pogumu in upanju, da je v naših življenjih lahko še vse dobro in prav.
Objavljeno: 25.08.2022 08:36:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:23
Rad bi imel kolo. Nočem biti edini, ki ga nima.
Veš, da boš dobil kolo, reče očka Samuel. Tudi jaz sem že razmišljal o tem. Ko spet dobim plačo, bova stopila do tja in ti kupila kolo.
Ali je res, pomisli Joel, da je sam razmišljal o tem?
Nenadoma se mu marsikaj zdi nepojmljivo. Je tako, ko odrasteš? Da govoriš stvari, ki jih otroci ne razumejo?
Lepo, da sva imela obisk, reče očka Samuel. Sicer samo sediva tukaj in buljiva drug v drugega.
Se hočeš spet poročiti? vpraša Joel.
Ne, odvrne očka Samuel. Ne razmišljam o tem. Toda včasih se pa le počutim malce osamljenega.
Povej mi kaj o mami, reče Joel.
(str. 64)