Pesem ceste = Pather pančali

Ta gozd s svojo svežino in globokimi zelenimi sencami je prevzel oba, Opuja in njegovo sestro, in jima v srce prinesel mir in uteho. Poznala sta ga vse svoje življenje. Dan na dan, uro za uro sta gozdna tišina in čudesa pojila njuni žejni duši s sladkim nektarjem stoterih okusov. Na temno zelen grm, ki ga je osvežil dež, so z dišečega trnovca padli dolgi rumeni cvetovi, in visoko gori v krošnji drevesa so se po vejah, ki jih je zahajajoče sonce že prepustilo senci, sem ter tja podile veverice. Čudežnost in zmerom nove radosti, ki jih je prinašal gozd, so zbujale v Opuju občutke, pregloboke, da bi jih bilo mogoče izraziti z besedami.