Pesem za kitovo pot domov
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | novozelandska literatura |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2018 |
Založba | Miš |
Zbirka |
Zorenja |
Prevod |
Meta Osredkar |
Ključne besede | Človek, Kiti, Medosebni odnosi, Mladostniki, Petje, Prijateljstvo, V mladinskem leposlovju, Živali |
Mandy Hager je priznana novozelandska pisateljica, ki je napisala mladinski roman Pesem za kitovo pot domov. Will je odraščal v mestu, a po fizičnem napadu in sramotnem viralnem posnetku, ki se je znašel na YouTubu, dneve preživlja pri stricu v novozelandskem ribiškem mestecu. Napad in posnetek sta ga hudo zaznamovala, zato se v svoji osamljenosti naveže na mlado osirotelo orko in se zoperstavi mestnim oblastem. Oblastem je mar samo za denar, za naravo pa niti malo. Pri tem so mu v pomoč predvsem sorodniki Maori in dekle Pania, s katero začne neznansko lepo ljubezensko zgodbo. Will zelo lepo poje, čeprav se je ravno s petjem osramotil na YouTubu. Na njegovo petje se začne odzivati mlada osirotela orka, ki jo je Will poimenoval Min. Will se odloči, da bo storil vse, da bo Minu, ki ga oblasti hočejo ubiti, poskušal najti njegovo družino. To mu tudi s pomočjo sorodnikov in prijateljev tudi uspe in Min s svojo družino zaživi lepo in umirjeno življenje. Vez med Minom in Pojočim fantom, kot Willa imenuje Min, pa se nikoli ne prekine. Povezana ostaneta do Minovega konca. Ob strani pa Willu, tudi dolga leta po tem, ko so rešili Mina, stojita tudi njegova Pania in prijatelj Hunter. Med tem, ko Will rešuje Mina, iz težkega domačega položaja namreč reši tudi Hunterja. To je zgodba o neizmernem zaupanju, spoštovanju, pogumu, povezanosti in ljubezni. Willova zgodba se prepleta z zgodbo Mina in tako dobimo čudovit vpogled v razmišljanje dveh, ki se med seboj sporazumevata samo s petjem. Glasba je namreč univerzalen jezik sporazumevanja, s pomočjo katerega si lahko pomagamo iz težavnih življenjskih situacij. Samo zaupati moramo moči glasbe in čustev. Ker glasba je eno samo čustvo. In tako je s pomočjo pesmi kit našel pot domov, pot k svoji družini. Roman je prejel nagrado Margaret Mahy 2015, nagrado za najboljšo novozelandsko mladinsko knjigo New Zealand Book Awards for Children and Young Adults 2015 in Storylines Notable Young Adult Fiction Award 2015, nominiran pa je bil za častno nagrado IBBY (IBBY Honour Award 2015) in nagrado LIANZA 2015.
Objavljeno: 08.02.2018 10:32:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:55
“Morda se sprašujete, zakaj mi stari vedno pojemo v krogu. Da bi se spomnili, da bi si zapomnili in da bi svoje pesmi razširili, da bi jih vsi slišali. Ko smo bili mladi, smo ljubeznivost starejših razumeli kot znamenje resnice, da je življenje pravično. Toda mi, prijatelji dragi, vemo, da ni tako. Pravičnost se oblikuje samo iz pripravljenosti odpreti srca – iz pravičnosti pa izhaja svoboda. Prepričan sem, da je to čutil tudi moj Pojoči fant, kajti v tistem času popolnega zaupanja in dotika sva slišala srce drug drugega. In poslušajte me, prijatelji: samo bedak pozabi, kar je slišal.” (str. 205)