Pesmi
Žanr | pesem |
Narodnost | antična literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | KUD Logos |
Prevod |
Marinčič Marko |
Ključne besede | 635-560 pr.n.št., Literarne študije, sappho, stara grška lirika |
Sapfina poezija se je ohranila iz odlomkov, ki jih citirajo antični prozni avtorji, le ti so se ohranili v obliki direktne tradicije, torej prek bizantinskih prepisov. Njena poezija pa se je deloma ohranila tudi preko citatov grških proznih piscev iz obdobja rimskega cesarstva, deloma v obliki papirusnih fragmentov. Najpomembnejša poročila o Sapfo in njeni poeziji je Marko Marinčič vključil v spremno besedo kot vir informacij o Sapfinem življenju. Prevod upošteva ugibanja, ki temeljijo na dopolnitvah izvirnika, vendar le to prevajalec postavi v oklepaje. Pričujoča knjiga ni ne prva ne zadnja slovenska Sapfo; je pa kot pravi Marko Marinčič prva nazorna informacija o izvirniku. Sapfo, prva evropska pesnica, je pisala ljubezenske pesmi, v katerih se močne strasti prepletajo z nežnim koprnenjem. Napisala je kar 9 knjig, ki jih je poimenovala po devetih muzah. Skupaj naj bi napisala kar 10000 verzov, vendar od tega ni ohranjenih niti 1/20. Bila je lirska pesnica, ki je razvila lastno sapfiško kitico. Njej pripisujejo vodenje estetskega gibanja, ki se je nagibalo stran od klasičnih tem bogov k temam izkušnje človeškega posameznika. Epigram, ki ga pripisujejo Platonu, jo označuje kot »deseto muzo«.
Objavljeno: 21.12.2020 14:49:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:42
Mnogim konjenica se zdi najlepša
stvar na črni zemlji, pehota drugim,
tretjim spet brodovje; a meni tisto,
v kar si zaljubljen.