Pesnica

Tone Partljič je v svojem literarnem ustvarjanju zagotovo zavezan rodni Štajerski in Mariboru. V avtobiografskem romanu Pesnica se vrača v deželo spominov na otroška leta, v kraje »treh Pesnic«, ki jih temeljito opiše na prvih straneh romana. Reko Pesnico, ki je bila nekoč bogata s tolmuni in ribami, vas z istim imenom in železniško postajo, kjer je delal pisateljev ata.
V prvem delu, ki ga je pisatelj poimenoval Oče, spoznamo bolnega ateja, njegova razmišljanja in potovanje po preteklosti… Oče Malek sedi na balkonu hiše, za katero sta z mamo težko garala in velikokrat sama gradila. S tega balkona se ozira po Pesniški dolini in ugotavlja, da nič več ni tako kot je bilo, z njim vred umira stari svet.
Drugi del, z naslovom Sin, pa govori o pisanju komedije “Moj ata, socialistični kulak”, ki jo posveti očetu, na katerega je bil najtesneje navezan. Žena in hči soustvarjata pisateljevo življenjsko zgodbo in razdelita enovitost Pesnice na dva dela. Tine je razpet med starim in novim domom, med zavezo stari in novi družini, med atom in sinom. Ko se ob koncih tedna vrača iz Ljubljane domov v Maribor, k ženi in odraščajoči hčeri, ga na drugem domu, v Pesnici željno čakata bolni oče in mama. Pri pisanju komedije je ves čas v časovni stiski in v boju z očetovo boleznijo. Njegova največja želja je, da bi oče dočakal premiero predstave v SNG Maribor, kjer mu obljubijo, da bodo komedijo uvrstili na program.
Roman dopolnjujejo vložene zgodbe o nekdanjih družinah in pomembnih Pesničanih. To so: nesrečna Korenova družina, ki je med vojno izgubila očeta in tri otroke v partizanih, pa družina spletkarskega Adija Harza, zlasti zgodba o njegovi pastorki Zoranici, ki je nadvse pretresljiva. To zagotovo ni samo avtobiografski roman, je izreden zapis, kronika neke vasi ob avstrijski meji, zapis zgodovinskih in družbenih sprememb, ki so se dogajale v času vojne in po njej. Vse pa opiše v svojem humornem stilu, da mnogokrat sredi branja privabi nasmeh na obraz. Tone Partljič v romanu pravi: »Vsak človek ima svojo Pesnico.« Literarna kritičarka Ignacija J. Fridl je v spremni besedi lepo zapisala: »Nima pa vsaka Pesnica svojega pisatelja, da bi ji postavil tak spomenik, kot ji ga s svojim literarnim ustvarjanjem kleše Tone Partljič.«