Petek ali Tihomorski limb

Razbita barkača nekje na obzorju, samota, ki odpira nova poglavja smislu življenja in nenazadnje otok. Skupni imenovalec rine v ospredje kar sam po sebi – Robinson Crusoe. Defoejev Robinson kot nosilec civilizacije »zdrave pameti«, ki preoblikuje primitivno naravo po vzoru razmer, iz katerih je prišel in na drugem bregu Tournierjeva zgodba o Robinsonu kot kritika sodobnega človeka in njegovega hotenja po obvladovanju in civiliziranju sveta. Mojstrska predelava, za katero je Michel Tournier, eden najbolj prepoznavnih francoskih avtorjev iz druge polovice 20. stoletja, prejel veliko nagrado Francoske akademije za roman.

Robinsona po brodolomu naplavi na samotni otok. Po začetni fazi obupa se kmalu dobro znajde v novih okoliščinah: uredi si bivališče, udomači divje koze, osušuje mlake, meri čas, izdela ustavno listino (»Tretji člen: Prepovedano je opravljati naravno potrebo kje drugje kakor na kraju, ki je temu namenjen.«) in piše dnevnik, bere. Po nekaj letih bivanja na samotnem otoku naleti na divjaka Petka, s katerim se v nadaljevanju skupaj prebijata skozi vsakdan. A kaj kmalu se pokaže, da sta si v marsičem različna in Robinson se začne spraševati o absurdnosti svojega početja.