Peterburški letopis ; Bele noči

Napovedi kažejo, da bomo letos lahko brali veliko Dostojevskega, novih prevodov njegovih tekstov in knjig o njem, obeležili bomo 200-letnico njegovega rojstva. Pri Gogi so izdali dva krajša teksta v eni knjigi, feljton Peterburški letopis je izhajal od aprila do junija 1847 kot nedeljska rubrika v reviji Sankt-Peterburgskie vedomosti, povest Bele noči pa je bila prvič objavljena leta 1848, torej gre za dve zgodnji deli F. M. Dostojevskega. V Feljtonu Peterburški rokopis opisuje mesto in njegove ljudi. Pokomentira delo založb, izhajanje knjig, opero, koncerte, arhitekturo, še bolj zanimivo je opisovanje ljudi, pomladi se zaključi sezona in se celo mesto odpravi ven, v naravo, na dače. Uvede tipe, na primer sanjača. Tekst je napisan sredi devetnajstega stoletja, bere pa se kot bi bil napisan danes, sveže in sodobno, navdihujoče in na trenutke duhovito. Ljudje smo, kakršni smo, takrat ali danes, Dostojevski pa je bil pretanjen opazovalec in precizen kritik ljudi in družbe. Sanjač je glavna oseba Belih noči. Za štiri noči vstopimo v njegovo življenje, ko z dekletom Nastenjko tava po mestu in se v neskončnih dialogih razkrivata drug drugemu. Se zaljubita? Sta se srečala ali je le sanjal? Knjigo odlikuje dober prevod in jezik, dodani so obsežni komentarji in zanimiva spremna beseda prevajalke Urše Zabukovec. Zakaj ne bi brali majhnih stvari, morda niso tako majhne kot so videti.