Pijani zajec

Gotovo nam je vsem dobro poznana lutkovna predstava, ki izhaja iz slovenskega ljudskega slovstva in govori o medsebojnih prigodah simpatičnih gozdnih živalic. Po stripovski trilogiji Zverinice iz Rezije, ki so jo ustvarili Kaja Avberšek, Andrej Štular in David Krančan, je tokrat slednji izmed naštetih objavil še strip Pijani zajec. Tudi to je ena od zgodbic te klasične serije, ki jo je izvorno zapisal Milko Matičetov po pripovedi Dorine Čunkine.
Zgodba je nadvse zanimiva, saj meša elemente bajke, ljudskega slovstva, družbene zgodbe in humoreske. Spremljajo jo prepričljive in odločne črno-bele ilustracije z zanimivimi risarskimi detajli in mehkopoteznimi liki. Besedilo je obogateno z besedami iz rezijanskega narečja.
Zgodba se odvija na podeželju, v Peskem brdu, kjer ima zajec, sicer upokojeni delavec, svojo kajžico. Tu živi zelo skromno življenje in z veseljem pomaga svojemu bližnjemu sosedu pri raznih opravilih. Na božični večer se odpravi v dolino po nakupih najnujnejših stvari, potem pa se odloči iti še v cerkev k maši. V obred se zelo vživi: poje in vzneseno sodeluje. Domov pa se vrne prazen, užaloščen in razočaran nad svojo usodo osamljenega zajca. Zaradi tega se močno opije in razgraja po svoji hišici. Zaradi njegovega divjanja jih kmalu skupi lisica, ki pride trkat na njegova vrata, proseč za nekaj hrane za svoje mladiče. K sreči se lisica izogne najhujšemu in zajčkovemu sosedu sporoči o njegovem silnem razgrajanju. Ta ji sprva ne verjame, a ga naslednji dan le obišče in ga obudi nazaj med žive.
Končni moralni nauk je najbrž jasen: kot pri vseh stvareh, je tudi pri pitju pomembna mera!
Krančanov strip je bil leta 2015 nagrajen za najlepši strip na slovenskem knjižnem sejmu.