Pišem sebi : eseji

Žanresej, kratka zgodba
Narodnostangleška literatura
Kraj in leto izidaNova Gorica, 2019
Založba
Ključne besede Alkoholizem, Diskriminacija, Ločitev, Motnje hranjenja, Neplodnost, Posilstvo, Tabuji, Ženske
Število strani

216

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"neplodnost je posebna oblika osamljenosti; v samotnem življenju ni najhujši čas, ki ga preživljaš sam, temveč tisti, ki ga z nesprejetostjo preživljaš v množici"

Nabirka esejev nam dovoli vpogled v življenje avtorice in nas skuša predramiti iz ležernosti, s katero sprejemamo klišeje, ki nam grenijo naše bivanje. Družbene zapovedi o ženskem telesu, kako se sme odzivati in kakšno je edino sprejemljivo za oko družbenih norm, žalijo žensko bit. Ženska je ves čas v zadregi zaradi svojega telesa. V dneh menstruacije se mora čutiti nečisto, neplodnost je hiba. Njena dlakavost je neestetska, ginekološki pregledi so lahko boleči. Newagovski aksiomi in ostala modna navlaka jo silijo k zanikanju svojega telesa. Avtorica upor vsemu temu izliva skozi poglavja o svojem zapitem, narcisoidnem očetu, ločitvi staršev, pripoveduje o svojem neuspešnem poskusu, da bi postala mama, mladostnih blodnih poteh in ugrizne še v okostenel šolski sistem.

“Zakaj dovoljujem, da me zadrega utiša? Zakaj mi je tako težko, da bi lepo ravnala s telesom? Mogoče zato, ker povezujem žensko s trpljenjem. Od prvega dne, ko sem krvavela in se počutila usrano in nisem rekla ničesar, stiskam zobe in prenašam, ker verjamem, da tako ravnajo druge ženske, da se tako ravnanje pričakuje od njih. Kajti kot žensko naj bi bilo moje telo sedež bolečine. In bolečina je nekaj, o čemer naj bi ženske molčale, od bolečine ob krvavenju, do bolečine ob voskanju, do bolečine, ker se ne moreš primerjati. Naša bolečina ni pomembna. Naša telesa niso pomembna.” str.136

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 63
Komentarji: 0
Število ocen: 6
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 6

Morda vam bo všeč tudi

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×