Pisma iz Mostarja

Žanrpismo
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2008
Založba
Število strani

149

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Slovenka o življenju v Mostarju

Anita Bertoncelj, profesorica geografije, je vedno rada potovala. Leta 2005 se je z družino preselila v Mostar, kjer je njen mož dobil službo pri OZN. Mesto jo je prevzelo, saj so po njenih besedah prebivalci kljub revščini srčni, gostoljubni, optimistični, se radi smejijo, veselijo in uživajo življenje. Njena otroka sta hodila v eno od muslimanskih šol, z njima je obnavljala cirilico, sicer pa je čas zapolnila s pisanjem, slikanjem, pogovori in poslušanjem življenjskih pripovedi. V 64 elektronskih pismih, ki jih je pisala prijateljem v Sloveniji in so leta 2006 izhajala v reviji Naša žena, opisuje življenje svoje družine in ljudi, s katerimi se je srečevala. Včasih se opira tudi na prebrane knjige, večinoma pa piše o vsakdanjih dogodkih, o svojih opažanjih in vtisih, razmišlja o preseljevanjih in potovanju, preučuje navade in človeške značaje. Po obliki pisma, po vsebini potopis, je knjiga svojevrsten prikaz življenja v Mostarju in njegovi okolici, kot ga ob srečanjih z ljudmi doživi popotnica s stalno začasnim prebivališčem.

Slovenci so tukaj večinoma turisti. Prihajajo v vseh letnih časih, razen pozimi. Sedaj sem že toliko “natrenirana”, da že od daleč prepoznam, čigavi so turisti oziroma od kod prihajajo. Za Slovence je tipično, da prihajajo pretežno srednje in starejše generacije, upokojenci torej, in sicer prav množično spomladi in jeseni. Pridejo za eno popoldne, potem grejo naprej proti morju. Ponavadi prihajajo iz Sarajeva, kjer že nekaj denarja zapravijo na tamkajšnji baščaršiji, zato tukaj kupujejo bolj bižuterijo in podobne drobne stvari. Če pridejo pozno jeseni, so potem namemjeni v Neum, kjer nabirajo mandarine iz okoliških nasadov. Pravijo, da imajo to v turističnem programu, in se ponavadi tega dogodka zelo veselijo. Če pridejo spomladi ali poleti, tedaj gredo v Medjugorje in od tam se vračajo nazaj proti domu, v Slovenijo. Redke so tiste skupine, ki v Mostarju prespijo. Ponavadi prespijo zunaj Mostarja, v Mostar pa pridejo na brzino, si ogledajo Stari most, eno izmed mnogih džamij, turško hišo, uličice v starem delu mesta, kjer pojejo čevapčiče ali burek, se “sfotografirajo”, potem pa se vrnejo nazaj v avtobuse vsi veseli in navdušeni nad ljubkostjo mesta … in se odpeljejo.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pisma iz Mostarja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 11
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3