Pleteni naslonjači

Predvojni Pariz. Sudetska kriza. Češkoslovaški študent in francoska študentka. Odlični pogoji za nastanek dobre vsebine, ki zlahka preseže nivo povprečne ljubezenske zgodbe, kar v osnovi Pleteni naslonjači so. Ljubezenska zgodba namreč. A so hkrati tudi zgodba o enem precej specifičnem obdobju, ki je zaznamovalo čas pred drugo svetovno vojno. Obdobju, ki je zaradi neodločnosti in omahovanja zahodnih držav omogočilo Hitlerju »sprehod« po stari celini. Obdobju, v katerem državniki niso znali držati obljub, ki so jih dali njihovi predniki. Obdobju, ki je nacistom dodalo poguma in je verjetno ključno za začetek in potek največje od dosedanjih morij. Pleteni naslonjači so prvi prevod kakšnega od romanov Dominika Tatarke v slovenski jezik. V bistvu čudno, saj velja Tatarka za najpomembnejšega slovaškega pisatelja 20. stoletja. A vendar na nek način tudi ne, saj je avtor veljal za oporečnika sistema in bil zaradi tega s strani domačih oblastnikov potisnjen na stranski tir. Pa tudi drugače so slovenski prevajalci slovaške avtorje (za razliko od njihovih čeških »bratov«) nekoliko »zanemarjali«. Verjetno je čas, da se tudi to spremeni. Če dobro pomislim, se je s Pletenimi naslonjači že začelo.