Po sledeh spominov …

Ilonka Hajnal je Madžarka po rodu, ki se je priselila v Piran leta 1956, kjer se je zaposlila v Pomorskem muzeju in se izučila za tehnika konservatorja. Celo življenje je pisala kratke zgodbe, od katerih jih je nekaj uredila in zbrala v pričujočo knjigo Špela Pahor. V zgodbah sledi svojim spominom iz otroštva na Madžarskem in iz kasnejšega življenja v Piranu. Zgodbe je zapisala v svojem maternem, madžarskem jeziku, potem pa jih sama ali s pomočjo koga drugega prevedla v slovenščino. Ana Jurkovič v spremni besedi zapiše, da te ”njene globoke besede posrkajo vase, da je branje prav težko prekiniti. Ljubezen do življenja, ki odseva iz njenih zgodb, je naskončna.” In ljubezen do Pirana, če smem dodati, prav tako.