| Žanr | poljudnoznanstvena knjiga |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob, 2021 |
| Založba | Miš |
| Ključne besede | Fosili, Ilustratorji, Paleontologija, Paleozoologija, Sesalci |
Dinozavri že od nekdaj burijo domišljijo ter v nas vzbujajo radovednost in čudenje. Manj znanega pa je o živalih, ki so Zemljo naseljevale v kasnejših obdobjih. Ilustratorka in grafična oblikovalka Maša P. Žmitek je tako v magistrskem delu, za katerega je prejela tudi univerzitetno Prešernovo nagrado, predstavila sesalce, ki so naseljevali planet po izumrtju teh skrivnostnih, skoraj mitičnih živali iz pradavnine. Temeljito je preučila razpoložljivo literaturo ter gradivo, ki ga je zbirala na terenu. Nastale so statične risbe različnih rédov živali, izpostavila pa je predvsem tiste, ki so nam po velikosti in videzu neznani, nenavadni, nekateri celo groteskni. Med drugim si lahko ogledamo diprotodonta – največjega rastlinojedega vrečarja, orjaškega pasavca ali pa dlakavega mamuta. Posebnost knjige je, da s pomočjo priložene mreže risbe postanejo gibljive, saj je uporabila posebno predkinematografsko tehniko ombro.
Nadvse domiselna knjiga, ki starodavni megafavni kenozoika dobesedno vdahne življenje in bo navdušila tako otroke kot odrasle.
Objavljeno: 14.12.2021 12:51:15
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:04
Tudi v Sloveniji imamo mnogo predstavnikov megafavne. Tako iz miocenskih plasti poznamo fosilne kosti in zobe deinoterija ter celo njegovega starejšega sorodnika prodeinoterija. Iz pliocenskih glin so pri Velenju izkopali ostanke mastodontov. Med najbolj številčne predstavnike zadnje ledenodobne megafavne pa pri nas uvrščamo dlakavega mamuta in največje predstavnike jamskih medvedov, ki so kdaj tacali po svetu. Torej je tudi naše ozemlje dajalo zatočišče mnogim fosilnim sesalcem, katerih ostanke si lahko ogledate v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
str. 5
