Po vsej sili živ

Naslov (po sili živ je tudi ljudsko ime za vedno cvetoče begonije) in slika na naslovnici posrečeno napovesta vsebino knjige avtoričinih spominov: drobna knjiga prekipeva od življenja. »Žmahtnega in plodovitega; kljubovalnega in bojevitega. Enega, skupnega: celovitega, celovitega.« Uvodno poglavje se začne z dramatično pripovedjo avtoričine mame, ki je komaj ubežala nesreči, ko se je zaradi hude suše nenadoma podrlo visoko drevo. To je bilo marca 2023. Takrat je nastajajoče besedilo še nosilo delovni naslov »Kdo bo z mano molil za dež«.  In nekaj mesecev za tem so Slovenijo prizadele poplave, ki so povzročile ogromno škode. V času, ko smo priča številnim podnebnim ekstremom, so dragoceni zapisi vseh tistih, ki spremembe zares korenito občutijo na svoji koži (in na zemlji, ki jim daje kruh) in imajo pravo mero čuta za opazovanje in pisateljske žilice. Med njimi je zagotovo Nataša Kramberger. Svobodna kulturna delavka: novinarka, pisateljica in kmetovalka. Že s prvencem Nebesa v robidah se je uvrstila v peterico za nagrado kresnik in zanj dobila tudi evropsko nagrado za literaturo. Živi med Berlinom in Jurovskim Dolom, kjer zadnje desetletje obdeluje ekološko kmetijo in vodi delavnice. O svoji novi vlogi ekološke kmetovalke je pisala tudi v romanu Primerljivi hektarji.

V tokratni knjigi avtorica doživeto in literarno prepričljivo govori o sedmih sezonah kmetovanja, ki so jo dodobra preizkušale. Ves čas se je morala učiti in prilagajati zakonitostim narave in njenim stalnim spremembam ter obenem sprejeti tudi posledice prakse kmetov okrog nje, ki so se raje držali zakonitosti visoke tehnologije. Vešče prepleta esejske premisleke o nevarnostih podnebnih sprememb in odmiku od trajnostnih praks z zelo osebnimi anekdotami prevzemnice kmetije. Izvemo, da je bila visoko izobraženi mojstrici besed ljubezen do narave zgodaj privzgojena, saj je zaradi preživljanja časa z babico na kmetiji že kot dve- in triletna deklica po potrebi pomagala napojiti lačnega pujska in pasti kokoši. Govori tudi o balansiranju poklica in izobrazbe novinarke in pisateljice z novo vlogo kmetice. Med vlogama je kar nekaj vzporednic: tako pisatelji kot kmetje se pogosto borijo s številnimi mlini na veter, vložijo ogromno dela – ja, tudi intelektualno delo šteje – in pravzaprav nimajo nobenega zagotovila, da ne bodo vsega pridelka pokončale nepredvidena temperaturna nihanja, ujme s točo ali pač zavrnitev urednika oziroma bralcev. Vitalnost, ki prekipeva iz zapisanega, kaže, da je vredno vztrajati. Odlično branje in poziv k premisleku o našem odnosu do narave.