Pod kožo

Angleška pisateljica in Nobelova nagrajenka za književnost Doris Lessing (1919 – 2013) je bila rojena v Iranu. Njen oče je delal pri Imperial bank v Kermanshahu in kasneje v Teheranu. Pot domov je družino čez nekaj let vodila preko Sovjetske zveze v Anglijo. Zgroženi so spoznavali revščino ruskega prebivalstva, ki so ga srečevali na železniških postajah. Anglija pa ni bila obljubljena domovina. Gospodarska kriza je tako očeta,kot mnogo drugih Angležev, vodila na plantaže Južne Rodezije (danes Zimbabve), kjer se jim je obetal dober posel s pridelavo koruze.
Otroštvo je preživela ob preveč skrbni materi, bratu in ljubečem očetu. Povezana z naravo je spoznavala afriški svet ter življenje domačinov in belih priseljencev. Njihove zgodbe je kasneje opisala v svojih romanih in povestih. Živeli so skromno in preudarno, saj Južna Rodezija ni bila obljubljena dežela za vse. Po katoliški šoli v Salisburyju (danes Harare) in letniku gimnazije je pri 14 letih zaključila formalno izobraževanje. Ves čas pa je brala in spoznala vsa klasična dela svetovne književnosti. Pomagala in delala je pri raznih belih družinah. Poročila se je pri 19. letih s starejšim uslužbencem Frankom Wisdomom. Njun zakon je zaznamoval alkoholizem. Rodila je Johna in Jean, ki ju je po ločitvi zapustila Franku. Delala je kot tajnica, strojepiska in novinarka. Vključila se je v komunistično partijo Južne Rodezije in spoznala nemškega komunista in izgnanca Gottfrieda Lessinga. Z njim se je leta 1943 poročila in rodila sina Petra. Leta 1949 se je ločila in zapustila Afriko. Odšla je v London.
Prodorna avtobiografija opisuje osebno zgodbo pisateljice do njenega 30. leta starosti. Sledimo zanimivi zgodbi njenih staršev, tankočutnemu opazovanju in razmišljanju pisateljice, ki odkrito opiše sebe, družino, belce in Afričane. Delo je odličen prikaz družbenih razmer v času angleškega kolonializma v Afriki po prvi svetovni vojni. Res zasluži oznako velika avtobiografija 20. stoletja. Ne gre pozabiti odličnega in zahtevnega dela prevajalke.