Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2004 |
Založba | DZS |
Zbirka |
Slovenska zgodba |
Ključne besede | Slovani, Zgodovina, Zgodovinski roman |
Slovenska epopeja za vse čase
Letos (2021) je izšel strip Pod svobodnim soncem (Vojnović in Stepančič), zato je primerno, da se spomnimo izvirnika, ki ga je Finžgar napisal leta 1906-1907 v podlistkih in 1912 v knjižni obliki. Z romanom, s katerim se začenja Finžgarjev literarni vzpon, je pisatelj ustvaril široko zasnovano epsko delo, ki ima še danes veliko narodnobuditeljsko vrednost.
Roman v velikem zamahu izriše izsek iz zgodovine starih Slovanov, ki so se borili za svojo svobodo, tudi proti Bizancu. V ospredju dela je Iztok, Svarunov sin, ki se pod krinko napoti v Bizanc, da bi si pridobil veščin njihovega vojskovanja. Tam se zaljubi v dvorjanko Ireno, sicer kristjanko, to pa vzbudi ljubosumje in maščevalnost cesarice Teodore, ki hoče mladega vojskovodjo uničiti. Iztoku uspe pobegniti in njegova vojska se napoti proti Bizancu …
To delo sicer ni Finžgarjev najboljši roman, kljub temu pa se je trdno zasidral med bralci kot eden najbolj branih slovenskih romanov, ki je tudi danes, spričo slovenske razdeljenosti, zelo aktualen. Literarna zgodovina ga sicer označuje kot mladinski roman, vendar pa je taka oznaka spričo kompleksnosti, vsebine in sporočilnosti romana dvomljiva. Delo si gotovo zasluži tudi filmsko ekranizacijo. Upajmo, da jo bomo kljub izjemnem vložku, ki ga tak roman zahteva, tudi dočakali.
Objavljeno: 13.12.2021 18:17:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:58
” /…/ Ali zasije svobodno sonce, če davi za golt brata brat, sovražnik pa ju pretepa po nagih plečih? Ali se nam rodi svoboda, ko nažanješ v kopice, pa pride sosed in se pravda s teboj za sentjav klas, sovražnik pa pobere polne snope in se smeje? Ali je to svoboda, če nastaviš uho hujskaču in zato obrneš ost svojega kopja v lastno kri? Ali je svoboda, če nabrusiš sekiro in jo nastaviš na glavo sosedu, namesto da bi z njo klal oklepe Bizantincev? Ali je svoboda, če se klatijo naše črede brez pastirjev, da volcje večerjajo, mi pa stradamo? Velmožje, ki nosite modrost v glavi in ljubezen do rodu v srcih, ali je to svoboda? Odgovorite!”
(Str. 315)