Podobe življenja : roman

Pisatelj in paraolimpijec Ernest Jazbinšek se je po desetih romanih, v katerih opisuje preprosto kmečko življenje drugih ljudi, odločil opisati še svoje. Njegov roman nas popelje iz rodnega Zabukovja pri Sevnici v povojnem obdobju preko vseh bolnišnic, smučišč in gora do vikenda na Polici pri Grosuplju, kjer Ernest rad uživa še danes. Brezskrbno otroško življenje mu je po padcu s češnje zamenjala bolniška postelja za kar devet let. Kljub temu pa ni izgubil svoje otroške radovednosti in vstopil tudi v mrtvašnico, medtem ko je iskal medicinsko sestro. Vse takšne prisrčne dogodivščine avtor zelo nazorno popiše in nam s tem izvabi nasmeh na usta. Prikazane so različne podobe njegovega življenja, kot so pomembne osebe, prostočasne dejavnosti, zaposlitve in uvid v njegovo vsakdanje življenje. Vse to pa lahko vidimo tudi skozi fotografije v dodatku knjigi, na katere nas vodijo reference v besedilu. Kljub invalidnosti je v življenju večkrat osvojil Triglav. Roman nam ob branju ponuja veliko zgledov vztrajnosti in optimizma za življenje in nas spodbuja k aktivnemu preživljanju časa. Ernestu ni bilo nikoli dolgčas, skozi roman je vidno, da je vedno nekaj počel, sprejemal priložnosti, ki so se mu ponudile v življenju. Ni pa bilo vedno lahko, saj je bil že v mladih letih postavljen pred življenjsko odločitev o amputaciji noge. Branje njegovih podob življenja nas navdahne z optimizmom in navduši k polnemu življenju, ne glede na preizkušnje, ki nas doletijo, saj lahko vedno dosežemo veliko več, kot si mislimo.

Delo še dodatno bogatijo spremna beseda, ki jo je Ernestu in Podobam življenja posvetila Polona Umek Repovž in avtorjeva Posvetilo in Zaključek, kjer direktno nagovarja prav nas, bralce.