Podreditev
Žanr | antiutopični roman, družbeni roman, družbenokritični roman, satirični roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Mojca Medvedšek |
Ključne besede | Islamizacija, Univerze |
Čas, ko bo v Evropi prevladal islam.
Izjemno provokativen roman razvpitega francoskega avtorja nam prikaže sliko Francije bližnje prihodnosti, točneje leta 2022, ko na volitvah večino dobi muslimanska stranka pod vodstvom Mohammeda Ben Abbesa. Izredno stanje, demonstracije, nemire in množično izseljevanje pred volitvami spremljamo skozi oči Françoisa, univerzitetnega profesorja srednjih let in strokovnjaka za Joris-Karla Huysmansa, voditelja »dekadentnega gibanja« v literaturi. Ta dogajanje spremlja resignirano; rahla zaskrbljenost zaradi dejstva o spreminjanju francoske družbe in uveljavljanju islamskega prava v univerzitetno okolje se pri njem nenehno izmenjuje s skrbjo o svoji upadajoči spolni moči. Vse dokler ga zavedanje o pomembnosti profesorskega poklica v islamski državi, ki ima posledice v njegovi finančni preskrbljenosti (univerzo po novem financirajo Savdijci) in obet mnogoženstva kot njeni posledici ne spodbudi, da na islam začne gledati v drugi luči … Roman je v Franciji izšel prav na dan napada na časopis Charlie Hebdo, kjer so islamistični militantneži pobili dvajset sodelavcev časopisa. Houellebecq se je zaradi tega umaknil iz Pariza in dobil policijsko zaščito, kar je še pripomoglo k provokativnosti romana.
Objavljeno: 19.01.2017 14:35:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:55
“Treba si je bilo priznati: Evropa je sredi tako ostudnega razkroja, da se ni več sposobna sama rešiti – nič bolj, kot je bil tega sposoben Rim v 5. stoletju našega štetja. Množični prihod priseljencev, prežetih s tradicionalno kulturo, ki jo še zaznamujejo naravna hiearhija, podreditev žensk in spoštovanje do prednikov, predstavljajo zgodovinsko priložnost za moralno in družinsko okrepitev Evrope, ki stari celini nudi možnost nove zlate dobe. Ti priseljenci so v manjšem številu kristjani; a treba je priznati, da so v največjem številu muslimanske veroizpovedi.
Rediger je rad priznal, da je bilo srednjeveško krščanstvo velika civilizacija, katere umetniški dosežki bodo večno zapisani v spominu človeštva; vendar pa je zlagoma izgubljalo tla pod nogami, moralo je sklepati kompromise z racionalizmom, se odpovedati svoji vladavini in tako je zlagoma podpisalo svjo smrtno obsodbo; čemu?” (str. 208)