Pogovori z njo

Branko Cestnik se je kot pisatelj zgodovinskih romanov proslavil s Soncem Petovione, v katerem dramatično upodablja prihod krščanstva na slovensko ozemlje v rimski dobi. Zadnje čase pa se spušča tudi v obdobje druge svetovne vojne, natančneje v zgodbe mobilizirancev v nemško vojsko. To početje je v slovenskem okolju precej delikatno zaradi naše specifične politične situacije, kjer se ‘različne’ politične stranke med sabo pravzaprav razlikujejo zgolj po odnosu do polpretekle zgodovine ter prek tega legitimirajo svoj obstoj, kar ima med prebivalstvom za posledico zastrupljen, navijaški odnos do udeležencev v drugi svetovni vojni, bodisi v eno ali drugo skrajnost.

V primeru Cestnika, ki je teolog, duhovnik, pater klaretinec in mu tudi sicer ni pod častjo tu in tam objaviti kakšne bodice na twitterju ali na svojem blogu, si bodo torej ljubitelji tovrstne zgodovinske tematike znali že vnaprej ustvariti določene predsodke do knjige, ki je kajpak izšla pri Mohorjevi družbi kot del Slovenskih večernic. Umetniške in zgodovinske vrednosti tega dela pa seveda ne smemo soditi po političnih ali osebnih preferencah, temveč kar se da objektivno. Zagrizimo torej v vsebino, kot je predstavljena pri založbi:

Jakob Špilek z Dravskega polja je prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Avgusta 1944 se s svojo razbito enoto umika iz Normandije. V kaotičnih razmerah poslednjih izbruhov svetovne morije njegovo usodo zaznamujejo tri ženske. V francoskem Amiensu njegovo vest izpraša odločna in revolucionarno razpoložena Fabienne, pri prečkanju Rena ga pred smrtjo zaščiti mrtva nacistka Traudlind, ki mu spregovori skozi blodnjavost obsmrtnega doživetja, ob koncu vojne pa ga pred najhujšim reši kmetica Anna, ki mu ponudi privlačen in lep, a tuji povojni svet.

Pogovorom z njo v prid gre v prvi vrsti zelo doživeto in prepričljivo pripovedovanje, ki bralca zlahka potegne v telo in um Jakoba Špileka, preprostega kmečkega fanta, ki ga pri življenju dostikrat ohrani zgolj sreča, poštenost in vera – kar sovpada s številnimi pričevanji preživelih vojakov; ne pa kakšne nadčloveške sposobnosti ali idealizem, kot rada prikazuje propaganda. Avtor je očitno dobro preučil psihologijo vojakov s fronte, še posebej pa si zasluži pohvalo za podrobne in zgodovinsko točne detajle, kar se tiče vojaških taktik, tipov orožja, človeškega obnašanja, splošnega dogajana ter nekaterih bolj ali manj znanih dogodkov na zahodni fronti – mimogrede omenja tudi pri nas nekoliko manj znan pokol prebivalcev vasi Oradour-sur-Glane, kjer je danes muzej na prostem, vreden ogleda.

Tudi za tiste bralce, ki jih ne zanimajo oznake nemškega orožja in hierarhija v Wehrmachtu, bo knjiga zaradi tekočega, lepo izdelanega sloga zelo lahko berljiva. Kljub že prej omenjenemu realističnemu opisovanju pa nas na nekaterih mestih preseneti s precej grotesknimi momenti, za katere si pisatelj vzame časa v izobilju. Med njimi vsekakor izstopa ‘srečanje’ z mrtvo Traudlind, ki je tako surrealistično, a hkrati tako banalno, da truplo bralec že skoraj zavoha; pa vendar te epizode tam niso zato, da bi v nas na cenen način zbujale šok, temveč ob koncu knjige ugotovimo, da prav zaradi njih bralec bolj avtentično občuti odtujeno psihično stanje vojnega veterana.

V knjigi je prav tako v izobilju krščanske simbolike, vendar jo je mogoče bolj kot osrednjo temo razumeti tudi kot ogrodje za razumevanje čustvenega ustroja Jakoba Špileka, ki je pač bil, kot veliko njegovih sotrpinov tistega časa, globoko veren.

Izredeno prepričljiv in dobro razdelan je tudi drugi del knjige, ki se prične z repatriacijo in zaslišanjem Ozne, ter konča z zaporom, od koder Jakoba reši srečno naključje. V njem ni čutiti demoniziranja povojnega režima, temveč nam s klinično natančnostjo niza sosledje nesrečnih dogodkov. Z njimi je avtor bržkone želel izpostaviti dejstvo, da je ogromno takšnih usod bilo kasneje zamolčanih, saj je nad mobiliziranci večno visel madež, ki so ga nasprotniki lahko kadarkoli izkoristili z ultimativnim ‘ti bodi pa tiho, ko si Hitlerja služil.’  Pogovori z njo je najnovejši, svetel kamenček v mozaiku spomina na trpljenje prisilnih mobilizirancev.