Pojdi, postavi stražarja
Žanr | avtobiografski roman, družbeni roman, družbenokritični roman, družinski roman (tudi rodbinski), moralistični roman, socialnorealistični roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Roman |
Prevod |
Polona Glavan |
Ključne besede | Družbene spremembe, Družinski odnosi, Očetje in hčere, Rasizem, Rasna diskriminacija, Rasni odnosi, Samorealizacija, Ženske |
Rasizem v Maycombu sredi 20. stoletja
Ta roman se dogaja dve dekadi pozneje kot roman Ne ubijaj slavca (Če ubiješ oponašalca) in je nekakšno njegovo nadaljevanje, čeprav je bil menda prvotno napisan v tej pričujoči inačici. Sedaj že 26-letna Jean Louise (nič več Scout) Finch nam skozi svoje odrasle oči slika iste protagoniste v novi luči. V okviru svoje družine orisuje predvsem ljubljenega očeta Atticusa, prvotno poštenega in srčnega odvetnika iz južnjaškega, zakotnega podeželskega mesteca. Odpira zahtevnejša vprašanja v zvezi z rasističnim okoljem, prežetim z nenehnim zatiranjem temnopoltih, čemur pritrjuje tudi njena družina z očetom na čelu. Obstaja kar nekaj če-jev, zaradi katerih se je knjiga pojavila šele sedaj, ko objave pisateljica sama ni mogla več preprečiti.
Objavljeno: 03.07.2016 08:51:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:35
Atticus je rekel: “Prenesem lahko vse, kar mi pravijo, dokler to ne drži. Saj še kleti ne znaš pošteno, Jean Louise. Mimogrede, kje si pa pobrala tistega pesjana?”
“Prav tu v Maycombu.”
“Ljubi bog, česa vse si se naučila.”
Ljubi bog, česa vse sem se nučila. Nisem hotela, da kvarijo moj svet, hotela pa sem poteptati človeka, ki ga skuša ohraniti zame. Hotela sem poteptati vse take, kot je on. Najbrž je kot pri letalu: oni so vlečna, mi pa pogonska sila in skupaj spravimo celo reč v zrak. Če je preveč nas, vlače nos navzdol, če je preveč njih, vleče rep navzdol – za ravnotežje gre. Ne morem ga premagati in ne morem se mu pridružiti -
“Atticus?”
“Prosim?”
“Mislim, da te ima zelo rada.”