Polna glava radosti
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | črnogorska literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2017 |
Založba | Goga |
Zbirka |
Literarna zbirka Goga |
Prevod |
Dijana Matković Urban Vovk |
Ključne besede | Alkoholizem, Cigarete, Kava, Nevroze, Pisateljstvo, Psihologija, Samomori, Smrt, Vampirji |
Paša na temni strani človeške duševnosti
V zbirki šestnajstih kratkih zgodb se Spahić ponovno podaja na temačno področje skrajnih duševnih stanj, nervoz, ki počasi brbotajo v posameznikih in se kot gobavost ali nematerialna oblika dediščine prenašajo znotraj družine ali vasi. Vanjo nas uvedejo Heliocentrične pripovedi doktorja Maksima Džankića, ki je tudi ena najspretnejših zgodb v zbirki in nastavi takt ter tematiko sledečih. Zgodbe puhtijo od duha po smrti in nelagodju, ki ga spodbujajo odmerki alkohola, cigaret in narkotikov, motivov odsotnih ali mrtvih staršev, njihovih dramatičnih samomorov in likov bolj ali manj frustriranih pisateljev. Krajina in medčloveški odnosi služijo kot teren za usodne izbruhe, ki zaradi počasnega stopnjevanja naelektrenega ozračja delujejo katarzično, saj končno pripelje do neizogibnega. Poleg hvaljenega Spahićevega stilizma najbolj navdušijo tudi zgodbe, v katerih se pokloni pisateljskim velikanom – Bernhardu in Carverju, pri čemer se avtor izkaže tudi kot bralec.
Objavljeno: 03.07.2017 12:51:50
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:16
“Ana in Pavle sta bila videti kot urejena, pedantna človeka. Zato sem ju želel s svojim videzom in držo še posebej očarati. Pričakoval sem dobro razsvetljeno teraso, poglancane kozarce in morda nekaj sveč. Upal sem, da me pričakata pripravljena, v večernih srajcah, osvežena in polna optimizma. Toda vse luči so bile ugasnjene, stoli pa nepravilno razmetani. Po stopnicah se je valjalo nekaj pivskih steklenic in pasja posodica za hrano. Verjamem, da moje telo, če ne bi spil tistih nekaj tablet, ne bi preneslo razočaranja. Toda kljub temu sem doživel komaj opazen živčni zlom.” (str. 29)