Ponarejevalci denarja

André Gide je francoski pisatelj, rojen leta 1869. Pisal je dobrih šest desetletij, največ časa in truda pa je posvetil literarni mojstrovini, romanu Ponarejevalci denarja, ki je izšel leta 1925. Za metaforičnim naslovom se skriva njegova težnja, čim bolj plastično in avtentično prikazati ponarejene vrednote moderne meščanske družbe. Načrt za roman je dokumentiral v svojem dnevniku, a se je pripoved kasneje razvijala mimo te začetne zasnove. V romanu sicer piše o objektivnih dogodkih, na primer, kako skupina študentov ponareja denar, a v njih išče in odkriva preneseni smisel. Vsakdanja dejanja tako postanejo simbolična in nakazujejo splošno človeška moralna vprašanja. Prikazuje življenje v mestih, kamor je v njegovem času že začela prodirati tehnika, ljudi, ki se znajdejo v moralnih stiskah, medosebnih nesoglasjih, čustvenih nesporazumih. Čas, v katerem živi, urbanega človeka preplavlja s površinskimi vtisi in mu ne dopušča miselne zbranosti. Tako Gide zvesto upodablja psihološki profil pariških izobražencev iz začetka 20. stoletja. Zgradba romana je nekaj novega in posebnega. V njem se resničnost prepleta z ironijo in grotesko. Z izmenjavanjem pripovednega zornega kota želi avtor prikazati razvejanost in zapletenost življenja ljudi v velikem mestu, njihovo neskladno in celo razklano duševnost. Kot prvoosebni pripovedovalec se vmešava v zgodbo in se včasih obnaša, kot bi vodil okroglo mizo. V romanu se prepletajo različni žanri, od dialoga, do pripovedi, eseja, analize, dnevnika, notranjega monologa, znanstvene razprave, kar daje delu živahnost in razgibanost, da bralec kar ne more odložiti knjige.