Pošastni učitelj plavanja
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | nizozemska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Knjižnica Sinjega galeba |
Prevod |
Mateja Seliškar Kenda |
Ključne besede | Družinski odnosi, Kriminaliteta, Otroci, Otroci in odrasli, Plavanje, Tjulnji, V mladinskem leposlovju, Zavetišča za živali |
Za roman Pošastni učitelj plavanja je nizozemski pisatelj Jozua Douglas (1977) leta 2013 prejel nagrado Hotze de Roosprijs za najbolj priljubljeno knjigo med osnovnošolci nizozemske občine Zaanstad. V mladinskem romanu spremljamo zgodba običajnega fanta Leva, za katerega bi njegov oče rad, da postane superzvezda. Težava pa je v tem, da Lev ni pretirano nadarjen, je slab športnik in ne zna peti. Tudi oče, gospod Sivec bi rad postal superzvezda. Očetu žal, kljub velikemu trudu, ne uspe. Levu pa uspe. Pa ne zato, ker ga je oče vpisal v plavalno šolo, da bi postal svetovni prvak. Lev namreč ugotovi, da se v plavalni šoli, ki jo vodi Boris Brzin, dogajajo na moč čudne stvari. Povezane so tudi z zavetiščem za tjulnje, ki ga prav tako vodi Boris Brzin. On pa ne mara ne otrok in ne tjulnjev. Tako otroke kot tjulnje izkorišča za svoje osebne koristi. Pripravljen je poteptati vse okrog sebe, tudi svojega brata dvojčka, Boruta. Levu in Lizi, je skupaj z Lizinim očetom uspelo priti na sled njegovim kriminalnim dejanjem. S kakšnimi kriminalnimi dejanji pa se je ukvarjal, pa si preberite v knjigi, ki je napeta do svoje zadnje strani. Ob branju knjige pa se poraja veliko vprašanj. Kaj je uspeh? Kdaj lahko rečemo, da smo uspešni? Se uspeh meri s količino denarja na našem bančnem računu? Pa še tole. Nihče ni nenadarjen. Vprašanje je le, ali zna pri sebi odkrito tisto področje, na katerem je res dober. To pa pri otrocih ni nujno vedno v skladu s pričakovanji staršev. Pa straši lahko od otrok pričakujejo, da bodo izpolnili njihove sanje?
Objavljeno: 06.11.2016 15:20:59
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:06
“Inšpektor Cvikl se je lotil temeljite preiskave. Čeprav ga je bilo sram, je moral priznati, da je imel Lev prav. Brdavs in njegovi sodelavci so pristali v zaporu. Tam so morali šivati plišaste tjulenjčke za prodajalnico v tjulnjem zavetišču. Njegovo mesto je prevzel Borut. Postal je lastnik plavalne šole. Komentiral je televizijske prenose vseh pomembnih tekmovanj. Bil je član žirij vseh pomembnih tekmovanj. Bil je član žirij vseh pomembnejših oddaj. Na televiziji je otrokom bral pravljice (s hecnimi glasovi in takšnimi rečmi). In skrbel je za uboge tjulenjčke. Kdor ni vedel, kaj vse se je zgodilo in spremenilo, bi menil, da se ni spremenilo prav nič.” (str. 205)