Poslednja obala
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Srednji svet |
Prevod |
Dušan Ogrizek |
Ilustracije |
Gail Garraty |
Ključne besede | Fantastika, Magija |
Tretji del Sage o Zemljemorju
Na Rokeju, otoku modrih, kjer poučujejo umetnost magije, je vrhovni Arhimag Ged. Po letih miru iz dežel Zemljemorja prihajajo vesti o boleznih, strahu in negotovosti. Uroki ne delujejo, umetnost in magija se pozabljata. Skobec in mladi princ Arren, prestolonaslednik z Enlada, sta pred nevarno, skoraj nemogočo nalogo: odpravita se na dolgo in nepredvidljivo morsko popotovanje proti jugu in potem na zahod Zemljemorja do poslednjih obal Selidorja, da poiščeta vzrok zlu, ki se nezadržno širi po otočju Arhipelaga in ga premagata.
Fantastični svet Ursule Le Guin je sijajno domišljen in moč njenega pripovedovanja je mojstrska. Poslednja obala je tretji del sage o Zemljemorju, ki v slovenščini obsega 6 knjig. Po besedah avtorice jih je treba videti kot dve trilogiji, za prve tri: Čarovnik iz Zemljemorja (1968), Atuanska grobnica (1971) in Poslednja obala (1972) avtorica pravi, da so najboljše, kar je kdaj napisala. To so zgodbe o odraščanju, ki so prežete s taoističnim pogledom na svet in so namenjene zlasti najstnikom. Tehanu (1990, Zgodbe iz Zemljemorja (2001) in Drugi veter (2001) so namenjene predvsem odraslim bralcem.
Objavljeno: 11.07.2016 14:38:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:42
»In zato naj bi se jim pridružil? Dovolil naj bi, da njihova dejanja določijo pravila mojih? Ne bom jim določal, kako naj se odločajo, ne bom pa tudi dopustil, da oni meni določajo, kako naj se odločam!«
Arren se je molče zatopil v te besede. Brž nato je mag spet spregovoril.
»Ali vidiš, Arren,« je tiho rekel, »da človekovo dejanje ni, kakor mladi mislijo, nekaj takega kot kamen, ki ga pobereš in vržeš in z njim zadeneš cilj ali pa ga zgrešiš, s tem pa je konec zgodbe. Ko dvigneš kamen s tal, so tla lažja, roka, ki ga drži, pa je težja. Ko kamen vržeš, se zvezde na svojih poteh odzovejo nanj in tam, kamor je treščil ali padel, je vesolje spremenjeno. Ravnovesje celote je odvisno od vsega, kar se zgodi. Vetrovi in morja, sile vode in zemlje in svetlobe, vse, kar ti naredijo, in vse, kar storijo živali in rastline, je dobro narejeno in prav storjeno. Vsi ti delujejo znotraj Ekvilibrija, velikega Ravnovesja. Vse, od divjanja orkana in strmega potopa mogočnega kita do padanja uvelega lista na zemljo in leta mušice, vse to se dogaja v ravnovesju s celoto. Mi pa se moramo naučiti svojo moč, kolikor je imamo nad svetom in drug nad drugim, uporabljati tako, kot je listu in kitu in vetru že v naravi dano. Naučiti se moramo ohranjati ravnovesje. Imamo pamet, zato ne smemo ravnati nevedno. Imamo izbiro, zato ne smemo ravnati neodgovorno. Kdo pa sem, da bi – četudi je to v moji moči – kaznoval in nagrajeval, se igral s človeškimi usodami?« (Str. 82)
Citati
(0)Kritike
(0)- zlata hruška (2009)