Posmehljivo poželenje

Drago Jančar je za svoja dela prejel že več nagrad, med njimi tudi Prešernovo nagrado le nekaj dni pred izidom romana Posmehljivo poželenje. Od izida je bilo to delo prevedeno že v 8 jezikov, navdih zanj pa je avtor dobil med svojim potovanjem po Ameriki, za katero je dobil Fulbrightovo štipendijo. V tem delu, ki se dogaja v 90-ih prejšnjega stoletja, avtor na svoj edinstven način prikazuje zgodbo slovenca Gregorja Gradnika, ki odide na potovanje v Ameriko. Sprva je Gradnik zaradi novega okolja čustveno zmeden, osamljen in domotožen. Predvsem zaradi začasnega intimnega razmerja s pravnico Ireno Anderson pa se novega kraja in ljudi navadi ter začne pot aktivnega vključevanja v družbo, na svojo domovino pa začne pozabljati. Vendar pa se zaradi končanega razmerja znova počuti osamljenega in ponovno postane le pasivni opazovalec celotnega dogajanja, kar lahko bralec tudi notranje doživlja. Vzporedno s tem pa Gradnik veliko razmišlja o melanholiji in Anatomiji melanholije izpod peresa Roberta Burtona, ki je bila izdana v 17. stoletju. Žene ga želja, da bi tudi on napisal knjigo o tej bolezni. Hkrati se v bralcu prebudi stiska ob Gradnikovih čustvenih preprekah in blokadah, ki se mu porajajo pri pisanju. Nanašajoč se na Anatomijo melanholije so med stranmi za vedoželjne bralce vstavljene priloge z razpredelnicama in anatomsko risbo človeškega telesa z za melanholijo kritičnimi točkami, ki ponazarjajo strokovni sklop romana. Avtor pa v roman vključuje tudi prvine potopisnega romana, s čimer bralca popelje v pisano pokrajino ter tudi temnejšo plat bivanja v njej.