Posnemovalec
Žanr | detektivski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Hiša knjig, HKZ |
Prevod |
Ljubica Karim Rodošek |
Ključne besede | Forenziki, Reprodukcije, Serijski morilci, Umetniško ustvarjanje, Umori, Zločini |
Serijski morilec, ki svoje žrtve spremeni v reprodukcije znanih kiparskih del
Kriminalist Benjamin Chambers je poklican na prizorišče zločina, v mestni park. Naključna tekačica visoko na podstavku opazi nenavaden kip, ki izgleda kot truplo mišičastega moškega, postavljeno v pozo znamenitega kipa Mislec Augusta Rodina. Prvi je na kraju dogodka policist Adam Winter, ki v mrzlem vremenu trupla ni dobro pogledal, Chambers pa nato hitro odkrije, da je človek še živ, a močno podhlajen. Po prehitrem ogrevanju žrtev žal umre. Ko odkrijejo še dve trupli, mlado žensko in njenega najstniškega sina, postavljena v pozo Michelangelove Pietà v njunem stanovanju, je jasno, da gre za strahotnega serijskega morilca, ki mu je blizu umetnost. Pisatelj dogajanje mojstrsko stopnjuje, ko v zgodbo vključi še nekaj presenetljivih preobratov. Vse kaže, da je storilec ušel roki pravice, ampak po sedmih letih usoda ponovno poskrbi za to, da se primeru ponovno temeljito posvetijo, psihopat pa se še naprej izmika prijetju in je vedno korak pred kriminalisti. Knjiga nam ne pusti, da bi jo odložili, dogajanje je stran za stranjo napeto, polno akcije. Na koncu vsakega umora pa je tudi skica umetniškega dela, ki nam v spomin prikliče kiparsko mojstrovino, po kateri se je navdihoval serijski morilec. Kot izvemo v nadaljevanju zgodbe, je skicirka z risbami povezana tudi s samim dogajanjem, kar vse skupaj lepo poveže v zaključeno celoto. Prevajalka je Ljubica Karim Rodošek. V slovenščino je prevedena tudi avtorjeva trilogija, ki se začne z naslovom Punčka iz cunj, nadaljuje pa s knjigama Obešenec in Končnica.
Objavljeno: 31.12.2021 18:54:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:17
“Ozebline”, je pojasnila Sykesova, ko je opazila, da si ju Chambers ogleduje. “Verjetno mi ni treba dodati, da je utrpel kritično hipotermijo v času, ko ste vi prispeli do njega, njegovi organi so komajda še delovali v tolikšni meri, da so ga obdržali pri življenju. Potem se je vmešala reševalna ekipa, ki ga je veliko prehitro ogrela, in tega njegov sistem ni prenesel.” Pihnila je. “Verjetno tako ali tako ne bi bilo velike razlike. Nekaj vam moram pokazati. Pomagajte mi ga prevaliti.” Potem, ko si je nadel gumijaste rokavice, sta dvignila težko truplo ravno dovolj, da sta razkrila rdečo piko na vratu tik pod tilnikom. (str. 30)