Potovanja s Herodotom
Žanr | potopisni roman |
Narodnost | poljska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Modrijan |
Zbirka |
Poteze |
Prevod |
Niko Jež |
Ključne besede | Grki, Kultura, Kulturne razlike, Kulturni pluralizem, Potovanja, Zgodovina |
Mojstrovina!
Knjiga Potovanja s Herodotom je pravzaprav knjiga v knjigi. Je prepletanje avtorjevih spominov na potovanja po Aziji in Afriki, od koder je poročal za poljsko časopisno hišo. Po poklicu zgodovinar, ki si je vedno želel spoznavati drugačne dežele in kulture, se je Ryszard Kapuściński na potovanjih strastno učil tujih jezikov, od blizu spoznaval svet in si širil obzorja. Ko je nekoč v dar dobil knjigo grškega zgodovinarja Herodota z naslovom Zgodbe, je ta postala njegova zvesta popotna spremljevalka. Herodot se je pred pol tretjim tisočletjem odpravil na pot, na muli, v spremstvu tolmača in vodiča. Zgodovino je pisal tako, da je sam spoznaval zgodovinske kraje, se pogovarjal z domačini, poizvedoval o šegah, spraševal svečenike in njihove zgodbe primerjal z grškimi legendami ter si vse vestno zapisoval. Tako Kapuściński v svoja Potovanja s Herodotom vpleta odlomke iz dela antičnega Grka, o njih razmišlja, se poglablja v antično zgodovino in jo povezuje s sedanjim časom. Ob Herodotu, ki ga primerja z dobrim novinarjem, saj je odprt, vedrega značaja, radoveden, vedoželjen in komunikativen, se sprašuje o tem, kaj je smisel potovanja, pisanja, kaj je zgodovina in kaj spomin. Ugotavlja, kako različni ljudje vsak po svoje doživljajo zgodovinske dogodke. Od svojega vzornika se uči tudi spoštovanja in sprejemanja drugačnosti tujih kultur, v katerih šele lahko, kot v ogledalu, spoznamo tudi sebe in svojo identiteto.
Objavljeno: 22.07.2015 08:39:43
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:23
Neguši je znal po angleško samo dve besedi: “problem”
in
“no problem”.
A z njuno pomočjo sva se sporazumevala v najbolj kočljivih položajih. Ti dve besedi in pa tisti brezbesedni jezik, kakršnega predstavlja vsak človek, če ga pozorneje pogledamo, če ga vsrkavamo, sta zadostovali, da se nisva počutila izgubljena in tuja in da sva lahko skupaj potovala.