Potovanje naših genov : zgodba o nas in naših prednikih
Žanr | poljudnoznanstvena knjiga |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Aleš Učakar |
Ključne besede | Dednost, Epidemije, Genetika, Migracije, Prazgodovina |
"Da, vsi smo v sorodu s Karlom Velikim." (str. 13)
Le nekaj miligramov kostnega prahu iz 70.000 let starega prsta je zadostovalo, da je Johannes Krause s svojimi sodelavci odkril nov tip pračloveka, denisovanca. Do odkritja ne bi prišli brez arheogenetike, mlade znanstvene discipline, ki s pomočjo arheoloških najdb (zob, kosti) preučuje dedne zapise, stare tudi več tisoč let. Johannes Krause, eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov na področju arheogenetike, in novinar Thomas Trappe, nas v knjigi popeljeta na razburljivo potovanje od ledene dobe do današnjih časov. Prikažeta nam, kako so podnebne spremembe, migracije in bolezni oblikovale zgodovino Evrope in preostalega sveta. Brez podnebnih sprememb verjetno ne bi prišlo do množičnih migracij, ki so se odvijale v Evropi pred več tisoč leti. Brez migracij ljudje ne bi zgradili visoko razvite civilizacije. In brez civilizacije ne bi tako množično umirali za kužnimi boleznimi. V knjigi se zazreta tudi v prihodnost. Bomo evolucijo vzeli v lastne roke? Bomo v prihodnosti lahko izbrali inteligenco, telesno višino, barvo las in kože svojih otrok? Kot pravita avtorja (str. 296): »Človeštvo nadaljuje popotovanje, na katero je krenilo v svojih davnih začetkih. Kje se bo končalo, ne vemo.«
Objavljeno: 14.02.2023 08:54:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:59
Arheogenetika v vseh teh kompleksnih povezavah pridobiva vlogo, ki močno presega zgolj akademski interes. Ko ob primerjanju starodavnih in modernih povzročiteljev najrazličnejših bolezni čedalje bolje razumemo, kako so se v preteklih letih in stoletjih evolucijsko spreminjali in kako se je na njihov razvoj odzival človeški DNK, pomagamo medicini, da bo v tej neprestani biološki oboroževalni tekmi še v prihodnje lahko držala glavo nad vodo. Da se je človeku uspelo v enem samem stoletju iz vloge bolj ali manj nemočne žrtve bakterij in virusov zavihteti na položaj enakovrednega tekmeca, je v tej zgodbi eden od številnih fascinantnih zasukov naše evolucije. Zdaj je pred nami nadvse pomembna naloga – da z lahkomiselnostjo ne zapravimo te prednosti. (str. 261)